Na dogodku, ki se še danes odvija v Športnem centru HIT v Šempetru pri Gorici, se predstavlja 45 najboljših inovacij, ki so sodelovale v okviru vseslovenskega izbora in med katerimi jih je že več kot 65 odstotkov v fazi izvedbe oziroma realizacije. Rdeča nit letošnjega dogodka, ki se iz razstave invencij in inovacij spreminja v mednarodno srečanje podjetnikov in investitorjev, je reinovacija, nujnost nenehnega inoviranja in prilagajanja na spremembe v okolju kot recept za dolgoročni uspeh, pravijo v javni agenciji Spirit.
Mag. Gorazd Mihelič, v. d. direktorja SPIRIT Slovenija je v svojem uvodnem nagovoru izrazil zadovoljstvo nad dejstvom, da so slovenski inovatorji Slovenski forum inovacij prepoznali kot odskočno desko za preboj njihove inovacije na slovenski, pa tudi na mednarodni trg. »V vseh teh letih se je za sodelovanje na forumu prijavilo več kot 1600 inovacij, javnosti pa se jih v obliki razstave predstavilo 460. Ta dogodek dokazuje, da smo Slovenci inovativen narod, saj slovenska podjetja in posamezniki intenzivno razmišljajo o novih izdelkih, iščejo nove priložnosti in rešitve za rast in razvoj.« Poudaril je, da SPIRIT Slovenija ponuja različne podporne ukrepe, ki spodbujajo slovenski inovativni potencial. »Naše aktivnosti so usmerjene v razvoj podpornega okolja, v katerem so uspešno pokrite vse možne situacije, v katerih se znajde ideja, in sicer od rojstva inovacije pa vse do njene internacionalizacije,« je poudaril. Sicer pa je vizija agencije SPIRIT Slovenija, da dogodek postane ena od pomembnejših inovacijsko-investicijskih prireditev v tem delu Evrope, s tem pa prispeva k vzpostavljanju poslovnih vezi med slovenskim in tujim inovativnim potencialom.
Spodbujanje podjetništva, inovacij in s tem tehnološkega razvoja, je ključni vzvod za rast produktivnosti ter posledično rast slovenskega gospodarstva in njegovo konkurenčnost, je poudaril Aleš Cantarutti, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. "Največja konkurenčna prednost Slovenije so ljudje, ki znajo razmišljati, so odprti in imajo ideje, jih znajo uresničevati in tudi prodati. Čas je, da tudi navzven pokažemo svoj inovacijski potencial, katerega sodeč po vsakoletnih prijavah inovacij v Sloveniji res ne manjka. Zaradi značilne velike odprtosti slovenskega gospodarstva lahko večja internacionalizacija pomembno pripomore k hitrejši rasti gospodarstva. Internacionalizacija inovativnih, drznih idej, je pomembno področje, ki ga podpiramo tudi na našem ministrstvu,« je dejal. Po njegovih besedah je bistveno, da država ustvarja pogoje za rojevanje in uresničevanje idej, kar je tudi eno izmed pomembnih področij, ki bodo sofinancirana tudi v novi finančni perspektivi.
Izvoz namreč predstavlja več kot 70 % vrednosti slovenskega BDP, zato lahko upravičeno govorimo o internacionalizaciji kot eni izmed prioritet, ki si zasluži veliko pozornost,” je spomnil na spremembo koncepta dogodka v smeri globalizacije. Spomnil je, da je bila z namenom identifikacije ključnih področij, ki bodo Slovenijo razlikovala od drugih držav, pred kratkim sprejeta Strategija pametne specializacije, ki bo skupaj z drugimi programskimi dokumenti tudi podlaga za usmerjanje vladnih ukrepov.
V ocenjevanju za predstavitev na 10. Slovenskem forumu inovacij je sicer sodelovalo 87 inovacij, ki so jih poslala podjetja, inovatorji in podjetniki posamezniki, raziskovalno-razvojne inštitucije ter študenti in dijaki. Strokovna ocenjevalna komisija, sestavljena iz 36 uglednih slovenskih strokovnjakov, je inovacije ocenjevala s tehničnega, vsebinskega, inovacijskega in podjetniško-poslovnega vidika. Ključni kriteriji ocenjevanja so bili: izvirnost ideje, stopnja novosti, tržna privlačnost, praktična in uporabna izvedljivost, stopnja izvedbe oziroma dodelanosti, ekonomski učinki in neposredni družbeni učinki.
Med prijavami so bila zastopana zelo raznolika vsebinska področja, največ jih je bilo s področja računalništva in informatike, elektrotehnike in telekomunikacij, strojništva, arhitekture in gradbeništva, športa in rekreacije ter ekologije, pojasnjujejo v Spiritu in dodajajo, da so največ prijav oddali inovatorji posamezniki oziroma skupine inovatorjev, in sicer 34. Sledijo jim mikro, majhna in srednja podjetja s 23 prijavami, 5 prijav so oddala velika podjetja in 3 prijave razvojno-raziskovalne organizacije. Največ je bilo prijavljenih inovativnih proizvodov, kar 50, in 37 inovativnih storitev.
