Tokrat se namreč povezuje s Coinvest Venture Days, globalnim dogodkom za prebojna tehnološka podjetja in pametni kapital, ki ga pripravlja center odličnosti COBIK. To odpira možnosti, da inovatorji spoznajo tudi neposredne vlagatelje in njihove izkušnje, ter pomaga k intenzivnejšemu prehodu inovativnih izdelkov na trg. Tako bo letos zelo pomembna dejavnost vseh deležnikov SFI pridobivanje poslovnih stikov in mreženje.
Iz prestolnice na Goriško
Slovenski forum inovacij je do sedaj v povprečju obiskalo 2.000 podjetnikov, razvojnikov, raziskovalcev, inovatorjev, menedžerjev, predstavnikov podpornih institucij, novinarjev in tistih, ki se spogledujejo s podjetniško potjo, kar je glede na vsebino dogodka zelo malo. Kljub temu, da se tokrat SFI namesto v Ljubljani odvija v Šempetru pri Gorici in sicer v Športnem centru HIT, kjer bo na ogled 33 inovativnih proizvodov in 12 inovativnih storitev, si organizatorji obetajo ne le poslovno bolj koristen dogodek za razstavljavce, pač pa tudi večji obisk tako podjetniške javnosti kot mladih, ki še iščejo svojo karierno pot.
Zlatarna Celje z zlatimi nanodelci
Na ogled bo 45 najboljših inovacij, izumov in invencij, od tega 33 proizvodov in 12 storitev, veliko s področja pametnega učenja. Svojo inovacijo med drugimi predstavlja tudi Zlatarna Celje, ki svoje poslovne priložnosti vidi tudi v nanotehnologiji. Razvili so namreč zlate nanodelce, ki so biološko nereaktivni in imajo zelo dobre optične in kemijske lastnosti za biomedicinske aplikacije.
Zlate nanodelce lahko na površini konjugurajo s peptidi, zdravili in drugimi molekulami in tako dobijo presenetljive učinke, lahko jih uporabijo tudi za diagnozo in zdravljenje raka.
Med stalnimi povratniki na SFI je Domel, ki samostojno ali v sodelovanju predstavlja tri inovativne produkte. »Tudi doma se želimo pokazati končnim kupcem in hkrati dokazati, da z dobrimi primeri inovacij, s katerimi stopamo na nove tržne niše ali izboljšujemo položaj na obstoječih trgih, dokažemo, da se da uspevati na svetovnem trgu,« je poudarila dr. Jožica Rejec, predsednica uprave Domel Holdinga, gorenjske gazele, ki je v letu 2014 dobilo posebno priznanje za družbeni odtis. Homogenizator s snemljivo komoro bo na trgu že letos, EC motor z možnostjo integrirane elektronike za moči do 1KW, ki so ga razvili v sklopu razvojnega centra Nela Podružnica Otoki, naslednje leto, saj trenutno še poteka industrializacija. S kompaktnim motorjem E-kolo pa še iščejo ustrezne kupce, saj se v Domelu za investicijski del razvojnih projektov odločajo šele, ko imajo vsaj enega kupca. »Prvi dve leti po začetku proizvodnje vzorčimo razlilne različice kupcem, ker vsem kupcem zelo redko prodajamo samo eno različico. Najpozneje v tretjem letu pa se začne razvoj izboljšane generacije, to pa so pocenitve, izboljšave karakteristik ter izboljšave glede na tržne zahteve,« je pojasnila dr. Jožica Rejec.
Lani je bila za najboljšo inovacijo prepoznana inovacija zagonskega podjetja Anigmoteh in sicer brezdotična večfunkcijska kontrolna enota z možnostjo zaznavanja različnih gest. Gre za popolnoma spremenjen koncept, kjer so bili do zdaj potrebni tipke, ekrani na dotik in podobno. Inovacija zaznava geste uporabnika in s tem omogoča, da z zapletenejšimi kretnjami pred površino senzorja upravljamo različne naprave oziroma da v sistem pošljemo različne ukaze. Zamah z roko gor denimo pomeni dvig rolete, zamah dol pa spust rolete. Ker senzor deluje skozi večino materialov, ni potrebnih nobenih rež ali odprtin, zato so videz, oblika in barva lahko popolnoma poljubni, z vgradnjo v steno pa je lahko popolnoma neviden.
»Zmaga na 9. SFI nam je prinesla posredne koristi, saj smo za našo inovacijo prepoznavanje gest dobili evropski razpis in s tem nepovratna sredstva za nadalnji razvoj,« pojasnjuje Patricija Frumen iz podjetja Anigmoteh. Za njihovo inovacijo se je začela zanimati tudi večja evropska korporacija, s katero so se že začeli o možnostih za sodelovanje. Pozitivni rezultati sodelovanja na SFI se sicer kažejo s polletnim zamikom, a rezultati so, poudarja Frumnova, ki sicer obžaluje, da si SFI niso ogledali tuji mediji in tuji obiskovalci. »Najbolj smo pogrešali nadaljnje sodelovanje s Spiritom, saj sem imela občutek, da se je zanje po SFI vse končalo, namesto da bi bil to začetek pravega sodelovanja. In letošnje povezovanje s Coinvestom je velik korak za vse, ki predstavljajo inovacije, S tem se namrč izboljša možnost za večjo prepoznavnost pri iskanju potencialnih investitorjev Tudi mi smo se prijavili na Coinvest, čeprav ne sodelujemo na SFI, smo pa se vedno pripravljeni pogovarjati o možnosti investicije v našo tehnologijo z različnimi vlagatelji,« je poudarila
Slovenija ostaja v skupini sledilcev
Z raziskavo Innovation Union Scoreboard 2015, ki ga je za Evropsko komisijo pripravil maastrichtski inštitut za ekonomske in družbene raziskave na področju inovacij in tehnologije, so se članice EU na področju inovacij vnovič primerjale s preostalim delom sveta. Najbolj inovativna na svetu je Južna Koreja, ki je evropsko povprečje ujela leta 2009, v Evropi je najbolj inovativna Švica, med članicami EU pa Švedska. Slovenija še vedno sodi v skupino inovacijskih sledilcev, ki je sicer v skupini držav, v kateri so še Avstrija, Belgija, Francija, Irska, Luksemburg, Nizozemska in Velika Britanija, najhitrejša.
Tudi na področju intelektualne lastnine naj bi Slovenija zadnja leta izrazito napredovala. Med 28 članicami EU je Slovenija peta na področju človeških virov in celo četrta po naložbah podjetij, 10. na področju povezav in podjetništva, 12. na področju financiranja in podpore, 13. na področju intelektualne lastnine in šele 18. po učinkih na gospodarstvo. Med ključnimi slabostmi Slovenije so nizek delež študentov z doktoratom, ki prihajajo izven območja EU, po izvozu storitev z intenzivnim znanjem, o prihodkih od licenc in patentov ter večkrat citiranih znanstvenih publikacijah.
Južna Koreja ima 42 odstotkov večji delež populacije s terciarno izobrazbo kot EU, porabi dvakrat več denarja za raziskave in razvoj. Ob tem pa za EU vseeno zaostaja po številu doktorjev, številu citiranih znanstvenih publikacij in sodelovanju na mednarodnih znanstvenih srečanjih ter po prihodkih od patentov in licenc. Švedska je med članicami EU prva na področju človeških virov, tretja na področju odprtosti, odločnosti in privlačnosti raziskovalnih sistemov ter intelektualne lastnine, četrta na področju povezav in podjetništva, vodilna pa je na področju naložb podjetij.
