V območju evra se bo po napovedi realni BDP letos povečal za 1,6 %, leta 2016 za 1,8 % in leta 2017 za 1,9 %. V celotni EU pa se bo realni BDP po pričakovanjih povečal z letošnjih 1,9 % na 2,0 % v letu 2016 in na 2,1 % v letu 2017. V Sloveniji naj bi se realni BDP letos povečal za 2,6 %, leta 2016 za 1,9 %, leta 2017 pa za 2,5 %.
V območju evra se bo zaposlovanje letos in naslednje leto po pričakovanjih povečalo za 0,9 %, v letu 2017 pa naj bi se povzpelo na 1 %. Zaposlovanje v celotni EU naj bi se letos povečalo za 1,0 %, v letih 2016 in 2017 pa za 0,9 %. V Sloveniji naj bi se zaposlenost letos povečala za 0,6 %. Na splošno se pričakuje, da se bo brezposelnost še naprej zmanjševala le postopno, pri čemer bodo med državami članicami bistvene razlike. Po napovedih bo v območju evra z letošnjih 11,0 % brezposelnost naslednje leto padla na 10,6 % in v letu 2017 na 10,3 %, medtem ko napovedi za celotno EU kažejo padec z letošnjih 9,5 % na 9,2 % v letu 2016 in 8,9 % v letu 2017. V Sloveniji naj bi brezposelnost letos znašala 9,4 %, leta 2016 9,2 %, leta 2017 pa 8,7 %.
Letos naj bi skupni delež primanjkljaja v BDP v območju evra padel na 2,0 %, do leta 2017 pa na 1,5 %. Delež dolga v BDP v območju evra naj bi se po napovedih s svoje najvišje vrednosti 94,5 % v letu 2014 zmanjšal na 91,3 % v letu 2017. Delež primanjkljaja v BDP za celotno EU naj bi se po napovedih z napovedanih 2,5 % za letošnje leto zmanjšal na 1,6 % v letu 2017, medtem ko se za delež dolga v BDP pričakuje, da bo s pričakovanih 87,8 % za letošnje leto v letu 2017 padel na 85,8 %. V Sloveniji naj bi delež dolga v BDP letos znašal 84,2 %, leta 2016 80,9 %, leta 2017 pa 78,3 %.
Zaradi izrazitega padca cen nafte in drugega blaga je nominalna inflacija v območju evra in EU septembra padla v negativno območje. Zaradi rasti plač, krepitve zasebne potrošnje in manjšanja proizvodne vrzeli naj bi se inflacija z letošnjih 0,1 % v območju evra in 0 % v EU naslednje leto povečala na 1,0 % oziroma 1,1 %, v letu 2017 pa na 1,6 % na obeh območjih. V Sloveniji naj bi inflacija letos znašala –0,6 %, leta 2016 naj bi se povečala na 0,8 %, leta 2017 pa na 1,4 %. Napoved vsebuje tudi prvo oceno gospodarskega učinka prihoda velikega števila prosilcev za azil v EU.
Dodatni javnofinančni odhodki kratkoročno povečujejo BDP, dodaten pozitiven učinek na rast pa se pričakuje v srednjeročnem obdobju zaradi povečanja ponudbe delovne sile, če bodo sprejete prave politike za olajšanje dostopa na trg dela. Za EU kot celoto bo učinek na rast majhen, vendar je lahko v nekaterih državah članicah večji. Tveganja, povezana s svetovnimi gospodarskimi obeti, so se povečala. Nižja rast na trgih v razvoju in učinki pričakovane normalizacije monetarne politike ZDA na trgih v razvoju bi lahko imeli večji negativen učinek na naložbe in gospodarsko aktivnost v Evropi, kot se trenutno pričakuje.