Med govorci na konferenco bodo Marcus Kottinger iz IBM Analytics, prof. dr. Pablo Collazzo iz Dunajske univerze za ekonomijo in poslovne vede, mag. Barbara Škraba Flis iz Inženirske zb ornice Slovenije, pa tudi Robert Smodiš iz GBC Slovenia. dr. Manja Kitek Kuzman in dr. Andreja Kutnar, finančne vzvode bodo predstavili Matjaž Ribaš iz SID banke, mag. Hinko Šolinc iz Ekosklada ter Rok Starič, ki v Sloveniji uvaja platformo za množično financiranje Conda, ki so jo sicer leta 2013 postavili v Avstriji. Med govorci bodo tudi Marija Fabčič z Mestne občine Ljubljana, dr. Tomaž Vuk iz SLOCEM, Združenja slovenske cementne industrije, udeleženci konference pa si bodo lahko na terenu ogledali tudi nov objekt Biotehniške fakultete in enoto Čebelica na Hrušici Vrtca Otona Župančiča.
Pobudo za konferenco sta dali Ana Struna Bregar in Lenka Kavčič iz Odprtih hiš Slovenije. „Motiv za organizacijo konference je bil, da je termin trajnostno gradbeništvo zlorabljen, poleg tega v Sloveniji nimamo vzpostavljenih merljivih kriterije za trajnostno gradnjo. Zato se iščejo različne rešitve tako na ravni države kot na ravni posameznikov. Avstrijci in Nemci te kriterije že imajo,“je med drugim dejala Ana Struna Bregar. Ob tem je poudarila, da je pomembno povezovanje deležnikov na področju gradbeništva, zato bo konferenca dala velik poudarek na mreženju med udeleženci z ambicijo, da se začnejo intenzivneje povezovati med seboj.
„Posle sklepamo ljudi, kar pomeni, da se moramo povezovati. Gradbeni baronski lobiji, ki so bili na nek način samozadostni, so se sesuli, vzpostavlja se nov trg. Pa vendar kljub najrazličnejšim medijem podjetja in drugi akterji na področju gradbeništva drug za drugega ne vedo. Ob medsedbojnem povezovanju pa si dajemo možnosti za poslovna sodelovanja. Naša želja je, da predstavimo širši pogled na trajnostno gradbeništvo, kaj vse obsega, da se do tega ne da priti samo skozi zakonodajo, konference, knjige... pač pa so potrebne izkušnje, pogovarjanje, eksperimentiranje, evidentiranje, monitoring tako na ekonomski ravni kot na družbeni. Pomembno je namreč zavedanje, da človek oblikuje prostor in prostor oblikuje človeka in vpliva nanj, zato je pomembno zaznavanje tudi vpliv prostora na počutje, zdravje in učinkovitost ljudi. Vse to se namreč že da meriti.“
V Sloveniji sicer imamo prevedene nemške smernice za trajnostno gradnjo, v svetu pa sicer obstaja več kot 300 različnih certifikatov za stavbe. Le nekateri so med seboj tudi primerljivi. So pa oblikovani nekoliko večji certifikacijski sistemi, ki so vezani na zakonodajo, kot sta na primer ameriški LEED in nemški DGNB. „Našemu okolju je zaradi zakonodaje in standardov najbolj primerljiv nemški sistem. Zaenkrat gre samo za priporočila. Je pa tudi res, da v Sloveniji trajnostno gadnjo hitro povezujemo bodisi z eko gradnjo bodisi z gradnjo iz lesa, v zadnjem času pa predvsem z energetsko varčno gradnjo oziroma prenovo. A vse skupaj je preozko in na konferenci želimo pokazati prav na širino trajnostnega gradbeništva,“ je med drugim dejala Ana Struna Bregar, ki je skupaj s Kavčičevo pridobila certifikat prve stopnje za DGNB.
