Start upi po navadi prva leta delovanja delujejo z izgubo, tekoče poslovanje pa servisirajo večinoma z denarjem iz skladov tveganega kapitala in drugih virov. Zato so opozorili na zahteve zakonodaje, ki pa se je 1. septembra še zaostrila, saj naj bi vlada s tem želela zajeziti množično ustanavljanje slamnatih podjetij. Vasja Bočko iz 3fs je pojasnil, da so se za posredovanje vprašanja odločili predvsem zato, da spodbudijo bolj sistemsko in aktivno reševanje tega problema, s katerimi se soočajo predvsem IKT-podjetja, ki vse težje najdejo dobre programerje in se zato odločajo za zaposlovanje tujcev. Odgovor na vprašanje so prejeli v slabih treh tednih. »Kar sicer za nas podjetja, ki se moramo hitro odzivati na zahteve trga, ni bilo hitro, smo pa veseli, da smo odziv sploh dobili in da so nas opozorili tudi na možnost zaposlitve prek Modre karte EU.«
Na Poslovni SOS se je zaradi potrebnih soglasij sosedov pri razdelitvi lastne parcele obrnilo tudi podjetje Gonzaga-pro. Po mnenju podjetja banalna težava je namreč gradnjo poslovnega objekta zavlekla za najmanj pol leta. »Več let sem na različnih dogodkih in v stikih s predstavniki države opozarjal, da smo si življenje v naši državici sami zagrenili z prekomplicirano zakonodajo, ki jo treba poenostaviti in Poslovni SOS je bil morda tudi odziv na to. Povsem nepomembno je, kako se portal ali pa drugi načini pridobivanja predlogov in pripomb s terena, torej neposredno od podjetij imenuje, pomembni so samo rezultati,« poudarja Iztok Bizjak, direktor novogoriškega podjetja Gonzaga-pro, specializiranega za inovativno pisarniško pohištvo in didaktična igrala, ki je bilo med drugim nominirano za gazelo primorsko-notranjske regije v letu 2007-
»Tisti, ki so ustvarili tako zbirokratiziranost in napisali slabo zakonodajo, je sami nikakor ne morejo poenostaviti,« meni Bizjak. Po njegovem mnenju najbolj prava pot poteka takole:
1. Predloge moramo podajati tisti, ki nas neumnosti v zakonodaji obremenjujejo, to smo uporabniki, stokovnjaki posameznih področij, občani, podjetja, sodniki,...
2. Skupina pravnih strokovnjakov, ki ni zaposlena na ministrstvih, ampak dela v zasebnem sektorju, nato na temelju sprejetih odzivov s terena pripravi predloge sprememb zakonov, predvsem pa poenostavitve.
3. Tako pripravljene predloge se preda pristojnim ministrstvom v pregled, upošteva pa se le res tehtne predloge.
4. Parlamentu se ponudi v sprejem poenostavitve zakonov v paketih, brez množice amandmajev, ki stvari pogosto dodatno zapletejo.
5. Nato se delovanje spremlja in po potrebi spet korigira, kot je v sistemih potrebno po Demingovem krogu (planiraj-izvedi-spremljaj-korigiraj.
Iztok Bizjak je mnenja, da bi morali sodelovanje pri iskanju rešitev spodbuditi z nagrajevanjem: »Vsak, ki bi predlagal poenostavitev, izboljšavo oziroma spremembo, ki bi bila sprejeta, naj dobi 200 evrov nagrade. Za stroške priprave sprememb zakona in izvedbe postopkov za njeno uresničitev naj dobi ekipa 300 evrov. Tako bi z petimi milijoni evrov podprli kar 10.000 poenostavitev zakonov. Prepričan sem, da bi to bistveno olajšalo življenje podjetjem in državljanom, sodnikom poenostavilo sojenje in tako zagotovilo bistvo pravne države – pravni red in varnost", poudarja Bizjak.
Zaenkrat se mu zdi, da bistvenih premikov portal Poslovni SOS ni prinesel, »je pa tudi res, da nobenih razvojnih premikov ne moremo
pričakovati v tako kratkem času, zato je potrebno večletno sistematično delo na racionalizaciji in izboljšavah, kar mora postati proces in ne enkratna akcija.«