Danes sva z razvojnim inženirjem strojništva pregledala njegovo rešitev stojala (tačke) za električni skuter, saj originalno ni bilo dovolj stabilno. Problem je rešil enostavno in učinkovito, tako da je delno posnel rob in zagotovil, da se tačka zatakne v skrajni legi. Rešitev je bila precej preprosta. Vendar jo je običajno težko videti, kar še posebej opažam pri mlajših razvojnih inženirjih, ki pridejo s fakultete, saj imajo preveč specifičnega tehničnega znanja in obvladajo podrobnosti, nimajo pa sposobnosti, da na izzive gledajo s širšega zornega kota, predvsem pa jih nihče ni naučil razvijati lastne kreativnosti.
To namreč ni predmet na fakulteti oziroma ni del kurikuluma izobraževalnega sistema. Na srečo obstajajo posamezniki, ki imajo sami to sposobnost in taki so potencialno najboljši »razvojniki« - odlikuje jih širok pogled in kreativnost, podprta s tehničnim znanjem ter sposobnost osredotočanja na detajle. Ker se v podjetju zavedamo kako pomembne so te lastnosti, kar precej časa namenimo iskanju takih novih sodelavcev. Iskreno moram priznati, da jih je pri nas kar težko najti.
Dan je bil torej tudi tokrat posvečen testiranju in optimizaciji našega električnega skuterja. Je pa pri nas tako, da se v času testiranja naši poslovni prostori morajo spremeniti v poligon, še posebej ob slabšemu vremenu. Iznajdljivost je vrlina, pravijo. In skuter je z vsako izboljšavo potrebno ponovno testirati. Pri nas to naredimo z vožnjo po osrednjem hodniku, ki vodi do pisarn, v tem času pa se morajo ostali sodelavci primerno držati prometnih predpisov. Še dobro, da električni skuter ne povzroča motečih zvokov.
Blizu mi je Einsteinov rek, ki pravi, da »problem ne more biti rešen na isti ravni, na kateri je bil povzročen«. Za reševanje je potrebno spremeniti zavedanje. Ponovno razmišljam, kako pomembno bi bilo mlade, ki so usmerjeni v izobraževanje za izrazito tehnične in specifične poklice, spodbuditi tudi k razvoju lastne kreativnosti. To je tisto kar podjetja pravzaprav iščemo.