Aprila so v podjetju, ki je leto 2014 zaključilo z 8,1 milijona evrov prihodkov, začeli reorganizacijo. Zanjo so se odločili, ker so presodili, da dotedanja smer razvoja ni bila najbolj prava, zato so svoj fokus vnovič poiskali v proizvodnji elektronike. Usmerjajo se predvsem v izdelavo lastnega produkta na področju elektronike za telekomunikacije.
Podjetje ima trenutno skupno nekoliko manj sodelavcev, saj se je število zaposlenih z nekaj več kot 60 z odhodi in prihodi novih sodelavcev - okrepili so predvsem razvojni oddelek - ustavilo pri 55, a ekipe ne bodo bistveno širili, ker se Petru Poliču zdi ključno, da imajo v svoji sredini kar najboljše sodelavce, ki so visoko zavzeti, kreativni in vztrajni. In tudi z nekoliko manjšim perfektnim timom je SMT po mnenju Poliča sposoben delati dobro in zadovoljevati vse zahteve kupcev. Tri četrtine izvozijo, kar pomeni, da se jim je delež domačih kupcev v zadnjih dveh letih nekoliko povečal. Trenutno pospešeno iščejo tako vodjo razvoja kot sodelavce v razvoju, potrebujejo tudi strateškega prodajnika.
Ob sedanjih poslovnih prostorih v industrijski coni Lucija v občini Piran, v katerih so od leta 2010, gradijo novo poslopje, v katerega bodo naslednje leto najverjetneje preselili razvoj in prototipno proizvodnjo. Proizvodne zmogljivosti imajo velike, zato so se nedavno z enim od avstrijskih partnerjev uspešno dogovorili, da del njihove proizvodnje poteka v Luciji. Tudi sicer si prizadevajo za dolgoročna partnerstva, ki temeljijo na politiki odprtih kart – kar pomeni, da tako kupec kot naročnik vesta, koliko dobička bosta imela pri izpeljanem poslu.
Danes polovico proizvodnje naredijo za različne panoge, kot so telekomunikacije, promet, avtomatizacija proizvodnje, medicinska oprema, bela tehnika, navtika. Po mnenju Petra Poliča sta tudi kmetijstvo in navtika izjemno velik potencial, razvijajo tudi tehnologijo za avtomatsko cestninjenje za tovorna vozila. Tri četrine proizvodnje izvozijo, od slovenskih podjetij pa sodelujejo na primer z Gorenjem, Robotino, Medicopom, Metalflexom, OTML.
Partnerske odnose vzdružujejo tako z dobavitelji kot kupci. Ključnim kupcem niso samo dobavitelji, pač pa jim pomagajo tako pri razvoju kot tudi pri njihovi proizvodnji. Med ključnimi partnerji so Nielsen (ZDA) na področju telemetrije, švicarski Ublock na področju telekomunikacij, nemški Automatic Systems, Četrta pot, Leica, Robotina, FAB, Isystem, Medicop, Metalflex in Gorenje.
Peter Polič verjame v velik potencial dejavnosti, s katero se ukvarjajo. Verjame, da bo podjetje, ko vnovič ujame pravo ravnovesje, hitro prišlo na raven devetih milijonov evrov prometa, kot so ga ustvarili leta 2013. Z reorganizacijo so po njegovem mnenju ljudi postavili na njim najbolj ustrezna delovna mesta, kjer lahko dajo od sebe res največ. Zaposlili so tudi razvojnega inženirja Dejana Orniga, ki se ga večina verjetno spomni iz medijsko odmevnega primera Tetra, med novimi sodelavci je tudi sodelavka (n a katerem delovnem mestu) iz Makedonije in sodelavec (na katerem delovne mestu) iz Italije.
Pri njih se je po daljšem času zaposlil tudi izvrsten razvojni inženir iz Bosne, ki najprej ni dve leti mogel dobiti delovnega dovoljenja, potem se je prekvalificiral za zidarja, dobil delovno dovoljenje in začel delati v Sloveniji. Zanimivo je, da so sodelavca iz Bosne zasledili med prebiranjem revije Življenje in tehnika, kjer je objavljal svoje članke. „To kaže, da ima Slovenija bistveno raje zidarje kot pa možgane,“ komentira Polič. Razvojnike iščejo z razpisi in po drugih kanalih zelo pospešeno, a prave razvojnike je po Poličevem mnenju dobiti težko.
Podjetje razvija izdelke tako po naročilu kot lastne izdelke. Sistema spodbujanja inovativnosti nimajo in Polič meni, da ni potreben. K inovativnosti so spodbujeni vsi zaposleni. Tudi lastniki sodelavce spodbuajajo, da delijo svoje ideje, četudi se morebiti komu zdijo „neumne“, saj se izkazuje, da so take lahko celo najboljše, meni Polič, saj imajo potrošniki vedno radi tudi nenavadne izdelke.
Potencial na področju elektronike je po Poličevem mnenju izjemen in tega se zavedajo, da gre v njihovo korist. Upa, da bo ta razvoj izkoristil tudi šolski sistem in preusmeril otroke, da iPade in iPfone uporabljajo kot učni pripomoček in ne za preživljanje prostega časa oziroma naj bodo mize preurejene tako, da je v njih vgrajen ekran na dotik. Miza oziroma računalnik spremlja otroka iz letnika v letnik.
Posebne strategije delovanja v okolju nimajo, a delujejo tako, da okolju ves čas vračajo. Šolam podarjajo računalniško opremo, ki za njihov razvoj ne zadostuje več, je pa za šolska okolja izjemno napredna in primerna za šolske laboratorije oziroma razvojne projekte. Odprti so tudi za študente.
Za zaposlene skrbijo s spodbujanjem k zdravi prehrani. Imajo svojo kuhinjo, nedavno so uvedli sveže stisnjene sokove iz korenčka, jabolk in pomaranč. Delovni prostori so svetli in prostorni, še boljše razmere za delo pa dosegajo z klimo med sodelavci.
