Kot je povedal direktor Umarja Boštjan Vasle, napoved ohranja usmeritve iz spomladanske napovedi. "Gospodarske rasti smo nekoliko popravili navzgor, a bo ta še vedno nižja kot leta 2014, kot je dosegla tri odstotke," je povzel. "Izvoz bo ostal ključni dejavnik rasti. Pričakujemo stopnje na ravni petih odstotkov," je dejal, kar je nekoliko nižje od spomladanskih napovedi.
Tu je izpostavil razmeroma ugoden stroškovni položaj slovenskih podjetij. Krepil pa se bo uvoz, zaradi rasti domače potrošnje, ki bo nekje nekaj nad petimi odstotki. Zasebna potrošnja je lani, po treh letih velikega znižanja, spremenila trend v pozitivnega in to po Vasletovih besedah pričakujejo tudi letos in v prihodnjih dveh letih. Povečanje bo letos in v prihodnjih dveh letih med dvema in 2,6 odstotka. Nanjo bodo vplivale izboljšane razmere na trgu dela.
Na gibanje zaposlenosti bodo poleg gospodarske rasti vplivali demografski dejavniki. Ti bodo vplivali na upočasnitev rasti zaposlenosti, saj se bo pospešilo zmanjševanje števila delovno sposobnega prebivalstva (med 20 in 64 let) zaradi hitrejšega povečevanja števila starejših prebivalcev. Zniževanje števila registriranih brezposelnih se bo tako nadaljevalo in leta 2017 doseglo 102.200 oseb.
"Investicije so agregat, ki med leti precej niha," je spomnil Vasle. Kot je pojasnil, je to povezano s črpanjem evropskih sredstev. Javne investicije bodo letos ključno prispevale k rasti investicij, medtem ko se zasebne investicije še ne povečujejo. V prihodnjem letu bo prišlo do padca javnih investicij, saj črpanje sredstev iz nove evropske finančne perspektive zaradi prehoda še ne bo visoko.
Glavna tveganja za te ocene so razmere v mednarodnem okolju, kjer lahko ohlajanje hitro razvijajočih se gospodarstev, kot je Kitajska, vpliva na globalno rast in rast v glavnih slovenskih zunanjetrgovinskih partnericah. Doma pa je grožnja to, kako se bo odvijala napovedana konsolidacija javnih financ oz. če bi njen razvoj dogodkov negativno vplival na zaupanje. Umar v tej napovedi ni upošteval begunske krize. "Begunska kriza je element tveganja, a je Umar v te napovedi ni vključil," je povedal Vasle. Ko bodo znane vladne rešitve, pa bomo to tematiko vključili v svoje napovedi, je dodal.
Vasle je sicer opozoril na velik razkorak med investicijami in varčevanjem. V letih pred krizo je šlo razmerje močno v prid investicijam, v zadnjih dveh letih v prid varčevanju. Razkorak se odraža v presežku na tekočem računu plačilne bilance, ki bo v obdobju 2015-2017 ostal na visoki ravni. Podatek ima po Vasletovem pozitivno konotacijo, a do presežka smo prišli iz napačne strani. "To predstavlja veliko neravnotežje za gospodarstvo, ki skriva pravo težavo, to je nedelovanje tokov med bančnim in podjetniškim sektorjem, posledično nizke investicije in višje varčevanje," je orisal.
Na uresničevanje napovedi lahko blagodejno vplivata večja kreditna aktivnost bank za podjetniški sektor in višje investicije. Umar je ocenil, da je bančni sistem stabilen, razdolževanje podjetij se nadaljuje. To ob povečanih dobičkih izboljšuje obete za ponovno rast kreditiranja. Po letošnji deflaciji v prihodnjih dveh letih Umar pričakuje nizko rast cen. Letna inflacija bo letos 0,1 odstotka, prihodnje leto 1,2-odstotna, leta 2017 pa 1,6 odstotna. To se bo zgodilo zaradi okrevanja domače potrošnje, če bodo cene nafte ostale na podobni ravni kot letos.
