Savinjsko-zasavska regija sodi po prejetih zlatih gazelah med vsemi šestimi regijami (ob njej so še regije Gorenjska, osrednja Slovenija, dravsko-pomurska.primorsko-notranjska in dolenjsko-posavska) na sam vrh, saj so gazele te regije v dosedanjih 14 izborih prejele kar šest zlatih gazel, tri srebrne in dve bronasti.

Savinjsko-zasavska hitro rastoča podjetja izkazujejo še boljše rezultate kot podjetja, ki so bila med najhitreje rastočimi v regiji lani. Sto najhitreje rastočih podjetij regije je med letoma 2009 in 2014 ustvarilo 1628 novih delovnih mest (lanske 1356), kar pomeni 62-odstotno rast, medtem ko jih je regija izgubila 2382. Pri rasti prodaje so bila najhitreje rastoča podjetja še nekoliko uspešnejša kot predhodna iz leta 2014, saj so jo dvignila za 185 odstotkov (lanske za 160 odstotkov, dobro pa je poslovalo tudi regijsko gospodarstvo v celoti, saj so podjetja prodajo dvignila za 15 odstotkov. Medtem ko je 100 najhitreje rastočih podjetij v letu 2009 ustvarilo za 251 milijonov evrov prodaje, je ta lani znašala 738 milijonov evrov. Višjo rast prodaje so imela samo najhitreje rastoča podjetja osrednje Slovenije in dravsko-pomurska podjetja.

Nekoliko bolj zadolženi

Delež lastnih sredstev v strukturi kapitala podjetij se je v primerjavi z najhitreje rastočimi gazelami leta 2014 znižal, in sicer z 58,4 na 42,21, še nekoliko nižji je v celotnem gospodarstvu, saj znaša 41,49 odstotka. Kljub temu je kazalnik verjetnosti preživetja najhitrejših kar 78 (najmanj 1, največ 100), kar pomeni, da ni veliko možnosti, da bodo podjetja zašla v težave, medtem ko ta indeks, ki ga po lastni metodologiji izračunava Bisnode, znaša skromnih 45.

Razveseljuje pa, da je kazalnik verjetnosti preživetja tako za najhitreje rastoča podjetja kot za regijsko gospodarstvo višji kot v letu 2014. Pri najhitreje rastočih podjetjih je v letu 2014 namreč znašal 68, za vso regijo pa 44. Največ podjetij s seznama 100 najhitreje rastočih podjetij ima Celje, in sicer 22, sledijo Žalec z desetimi ter Slovenske Konjice in Velenje s po sedmimi.

Med 100 najhitreje rastočimi podjetji savinjsko-zasavske regije je 55 mikro podjetij, 33 majhnih, 11 srednje velikih podjetij in samo eno veliko podjetje, torej z več kot 250 zaposlenimi. V povprečju ta podjetja zaposlujejo 37,6 sodelavca, kar je več kot podvojeno število v primerjavi z letom 2009, ko so v povprečju zaposlovala 16,7 sodelavca.

Najprej k županu

Predstavnike nominiranih podjetij za gazelo regije ter gazel minulih let bo danes ob 16. uri še pred prireditvijo v Hotelu Paka, kjer bodo razglasili regijsko gazelo, ki se bo 21. oktobra v Ljubljani med šestimi finalisti potegovala za naziv zlata gazela 2015, sprejel velenjski župan Bojan Kontič. Na pogovorih bodo sodelovali tudi predstavniki ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, agencije Spirit in gospodarske diplomacije.

Družba Bisnode bo nominiranim podjetjem predala bonitetno poročilo, prav tako županu velenjske občine, ki bo dobil dodaten uvid v kondicijo občine, ki jo vodi, časopisna hiša Dnevnik pa bo podjetjem, ki so zadnja leta najbolj pripomogla k projektu Gazela, podelila posebna priznanja.

Izbor regijske gazele bo v Velenju tudi tokrat pospremila razstava izdelkov in projektov dijakov in študentov, ki se spogledujejo s podjetništvom, in učencev, ki svojo kreativnost in kompetence nadgrajujejo v sklopu First Lego Lige, za katero v Sloveniji skrbi Zavod Super glavce. Za kulturni program na prireditvi bodo tudi z Avsenikovo Golico poskrbeli harmonikarji Tria Utrip in beatboxer Ervin Oppitz 100TKA ter plesalke plesalke Plesnega kluba Forma, večkratne državne prvakinje, in plesalec stepa Amadej Jankovič, državni prvak in evropski podprvak, prav tako iz Plesnega kluba Forma.

Kdo so nominiranci

Baumüller Dravinja, ki je del koncerna Baumüller, v Sloveniji pa ga vodi tehnični vodja in prokurist Jožef Klanjšek, zadnja leta raste z najmanj 20-odstotno stopnjo rasti prihodkov na leto. Spomladi so iz Nemčije v celoti preselili proizvodnjo električnih omaric, kar je pomenilo povečan obseg dela in tudi nove zaposlitve. Podjetje trenutno zaposluje 168 ljudi, skupaj z agencijskimi pa 193, konec leta 2014 pa so s 142 sodelavci ustvarili za 18,5 milijona evrov skupnih prihodkov. Večino prodajo na tujih trgih.

Biomasa je manjše družinsko podjetje iz Luč, ki je začelo svoje zametke dobivati leta 1995 na visokogorski kmetiji, kjer so razvili prve rešitve za ogrevanje z lesno biomaso. Podjetje, ki se je v začetku specializiralo za proizvodnjo lesnih sekancev ter za prodajo, montažo in servis individualnih kotlov na lesno biomaso, so ustanovili leta 2000. Kasneje so začeli z izgradnjo industrijskih sistemov ogrevanja na lesno  biomaso ter z načrtovanjem, izgradnjo in vzdrževanjem daljinskih sistemov ogrevanja na lesno biomaso (DOLB). V letu 2007 so začeli z izgradnjo Biomasinega biomasnega centra (BBC) v bivšem Glinu Nazarje, kjer danes proizvajajo elektriko, tehnično suhe sekance, brikete in pelete. Podjetje, ki ga vodi Rok Suhodolnik, trenutno zaposluje 28 ljudi, letošnje leto pa bodo zaključili predvidoma z nekoliko manjšim prometom kot preteklo leto, ko so ustvarili za 12,7 milijona evrov skupnih prihodkov.

Plastika Skaza je hitrorastoče slovensko podjetje, usmerjeno v razvoj novih plastičnih izdelkov iz recikliranih ter okolju in zdravju prijaznih materialov. Odlikuje jih predvsem dolgoletno partnerstvo z velikimi tujimi podjetji, ki poslujejo v več državah, na področju izdelovanja bele tehnike ter avtomobilske in elektro industrije. Podjetje je v letu 20111 razvilo tudi svoji blagovni znamki Cuisine in Organko, ki sta bili na trgu zelo dobro sprejeti. Podjetje je eno najhitrejše rastočih podjetij v Sloveniji. V letu 2014 je podjetje s 166 zaposlenimi ustvarilo 29,4 milijona evrov skupnih prihodkov, za leto 2015 pa se pričakuje, da bo ustvarilo okoli 32 milijona evrov prihodkov z okoli 190 zaposlenimi. Plastika Skaza vidi prihodnost v nadaljevanju razvoja izdelkov iz recikliranih in okolju prijaznih materialov pod lastnimi blagovnimi znamkami. Velik pomen bo še naprej dajalo tudi razvoju zaposlenih v podjetju in sodelovanju z lokalno skupnostjo.