Četrtina anketirancev je izrazila prepričanje, da ženskam manjka samozavest, medtem ko je 20 odstotkov udeleženih dejalo, da imajo ženske primanjkljaj pri konkurenčnosti. Med ostalimi razlogi so udeleženci navedli še ambicije, zanimanje in način mišljenja. Samo 33 odstotkov udeleženih v anketi je izrazilo mnenje, da imajo ženske vse potrebne lastnosti, da bi bile svetovno priznane znanstvenice.
Problematika diskriminacije žensk v znanosti se je pojavila ko je Nobelov nagrajenec Tim Hunt moral odstopiti iz častnega mesta na univerzi zaradi opazk o sodelovanju z ženskami. 72-letni Hunt je na svetovni konferenci znanstvenih novinarjev dejal, da se z žensko v laboratoriju naredijo tri stvari, saj se najprej zaljubiš v njo, kasneje se ona zaljubi vate in ko jo kritiziraš, začne jokati.
Avstralska Nobelova nagrajenka Elizabeth Blackburn trdi, da so ženske v laboratorijih nenehno izpostavljene seksizmu in diskriminaciji. V 115-letni zgodovini Nobelove nagrade, je to prestižno nagrado dobilo samo tri odstotke žensk.
Najbolj skeptični glede žensk v znanosti so bili v Nemčiji, kjer je bilo takih kar 71 odstotkov anketirancev. Za Nemčijo so se uvrstile Italija, Francija in Velika Britanija. Najmanj skeptičnosti do žensk v znanosti so bili po podatkih ankete v Španiji.
Spletna anketa s 5032 udeleženimi je pokazala nezaupanje v ženske in opozorila na problematiko diskriminacije v znanosti.