Podjetje je v 100-odstotni lasti družine Baumüller iz Nürnberga v Nemčiji in je izključno izvozno usmerjeno. Izdelke iz tanke pločevine, kot so kovinska ohišja, ožičene elekto omarice, ohišja za elektroniko in medijsko tehniko, prodajajo zgolj v zahodne države Evropske unije in Švico, kar je po mnenju Klajnška pomembno pripomoglo k hitremu okrevanju po gospodarski krizi v letih 2008 in 2009. Takrat so sicer izgubili nekaj kupcev, vendar obenem pridobili nove in proizvodnjo razširili na panoge, kot sta medicina in medijska tehnika.
Tako so postali še bolj fleksibilni in predvsem neodvisni od težav v posameznih panogah, ocenjuje Klajnšek. Ponaša se z visoko bonitetno oceno A1++ in izjemno visokim kazalnikom verjetnosti preživetja, ki znaša kar 97 (od 100 možnih točk: višja je ocena, več možnosti uspeha ima podjetje), med slovenskimi podjetji v svoji dejavnosti pa je peto po prihodkih in tretje po dobičku (v letu 2014 na šestem mestu).
So v fazi selitve obrata proizvodnje električnih omaric iz Nemčije v celoti, ki se zaključuje konec septembra in pomeni povečan obseg dela ter nove zaposlitve. Tako naj bi poslovno leto 2015 Baumüller Dravinja, ki beleži v zadnjih petih letih indeks rasti 325, po Klajnškovih besedah zaokrožili že z 20 milijoni evrov skupnih prihodkov.
Podjetje se je pred desetimi leti začelo preusmerjati s predvsem tiskarskega področja še na druga, kot so predelava plastike, strojegradnja, avtomobilska in prehrambna industrija, medicina in medijska tehnika. »Odločitev, ki sva jo tedaj skupaj sprejela s kolegom Helmutom Haufom, prokuristom, ki skrbi za prodajo in nabavo, jaz pa za tehnični del, razvoj in kadre, se je hitro izkazala kot pravilna. Tudi leto 2009, ko nam je kriza prepolovila prihodke, smo uspešno prebrodili in od leta 2010 je naša rast zelo zanesljiva in konstantna,« pripoveduje tehnični vodja in prokurist Jožef Klajnšek.
Vse bolj se uveljavljajo tudi na tehničnih izdelkov v medicini. Prav razpršenost poslovanja v različnih gospodarskih panogah jim po Klajnškovem mnenju zagotavlja, da se tudi v primeru nove gospodarske krize podjetje ne bi več tako močno zamajalo, saj kriza nikoli ne doleti vseh panog enako in hkrati.
Delajo z lastno prodajno ekipo in v prodajni mreži skupine Baumüller. Njihovi glavni trgi so predvsem Nemčija, Avstrija, Švica in Češka, najbolj prepoznani stranke pa ENGEL, KrausMaffei in Hoffmann - La Roche. Njihova glavna konkurenca so podjetja na Poljskem, Slovaškem in Češkem, v Sloveniji pa jo predstavlja veliko manjših podjetij s sorodno dejavnostjo. Klajnšek je prepričan, da je slovensko gospodarstvo lahko konkurenčno. Sami v boju s cenejšimi trgi zmagujejo tako, da izkoriščajo svoje konkurenčne prednosti, ki so: dobra geografska lega in kombinacija fleksibilnosti, učinkovitosti in inovativnosti.
Rast podjetja, ki je sicer tudi močno vpeto v lokalno okolje, podpirata sodobna tehnološka oprema in računalniško podprto poslovanje, ki s pomočjo uvedbe QR-kode zagotavlja spremljanje prav vsakega izdelka posebej, poslovodstvu pa vsakodnevno spremljanje podatkov o proizvodnji. Delajo v treh izmenah, izdelujejo pa majhne serije in tako ostajajo izjemno prilagodljivi. Podjetje je v celoti, tako strukturno, kot miselno, orientirano k kupcu.
Organizacijska struktura je zelo ploska. Ključna vrednota je, kot poudarja Klajnšek, zadovoljen delavec, zato zelo skrbijo za njihovo zadovoljstvo in zdravje tako, da jim zagotavljajo več različnih športnih dejavnosti in zdravo prehrano. Letos bodo za izobraževanja namenili več kot 30 tisoč evrov. Delavce usposabljajo predvsem na področju vodenja, tehnologij in strokovnih znanja, organizirajo pa tudi tečaje angleškega in nemškega jezika.
Lastniki dobiček, ki ga ustvari njihova konjiška gazela, puščajo v slovenskem podjetju, ki ga usmerjajo v razvoj in vlaganja, tako v tehnologijo, kot zaposlene. V povprečju namenijo za vlaganja v opremo okoli pet odstotkov prometa, saj si prizadevajo biti čim bolj neodvisni od zunanjih partnerjev. V svojo dejavnost si sicer prizadevajo vpenjati predvsem lokalne podizvajalce, predvsem na tehnologijah in storitvah, ki jih v svoji proizvodnji ne obvladujejo.
Tudi za Baumüller Dravinja je velik izziv pridobivanje ustreznega kadra. Ker tega na trgu dela preprosto ni, jih priučijo sami. Potrebujejo pa predvsem varilce, elektrikarje, inženirje strojništva, ličarje. Med svojimi zaposlenimi imajo tudi nadpovprečno izobražene ljudi, ki opravljajo preprostejša dela. Klajnšek zato meni, da bi se potrebam gospodarstva morala prilagoditi tudi šolska politika in otroke že v osnovni šoli usmerjati v primerne poklice. Lastne kadre želijo dobiti predvsem iz lokalnega okolja, četudi nimajo ustrezne izobrazbe, zato jih usposabljajo sami. Uspešno sodelujejo s podjetjem Trenkwalder, s Šolskim centrom Slovenske Konjice – Zreče, trenutno pa imajo tudi tri kadrovske štipendiste.