Zase vem, da se trudim tega dosledno držati, ne glede na to, kakšna je tema pogovora in kdo sedi na drugi strani mize. Taka drža je prišla z leti, po najrazličnejših izkušnjah in slogih delovanja, po ponavljajočih se spoznanjih, da zaostreni odnosi porajajo slaba razmerja in prej ko slej tudi take poslovne izide.

Zavestno sem se odločila, da bom z ljudmi delovala prijazno. To ne zahteva ne mnogo energije ne mnogo več časa. Odpira pa polje, kjer so možni iskreni odnosi in sodelovanje. In za to gre. O tem je pred leti v svojem odmevnem delu Princip človečnosti pisal tudi ugledni nemški profesor medicine in psihoterapevt Joachim Bauer. Knjiga, ki jo toplo priporočam zlasti ljudem na vodilnih položajih (med katerimi naj bi bilo po mnenju številnih raziskovalcev zaskrbljujoče veliko psihopatov), je na glavo obrnila Darwinovo teorijo, ki temelji na boju za prevlado močnejšega, saj trdi, da človeški možgani bolj od vsega drugega nagrajujejo posrečene odnose med ljudmi, sodelovanje in ujemanje.

Po njegovem je jedro vse motivacije vzajemna naravnanost, pozitivno vrednotenje in iskanje pravega (ljubezenskega) odnosa. Agresija je, po Bauerju, posledica dalj časa motenih odnosov ali odsotnosti pogojev zanje. V kakem okolju torej živimo, da je črna kronika iz dneva v dan bolj polna bizarnih in skrajno tragičnih dogodkov? In v kakšnem delujemo, da nas zlasti zdravniki iz leta v letu bolj svarijo pred patologijo bolezni, ki jih pridelamo v službenem okolju?

Današnji zapis bo krajši, kot vsi dosedanji. Pišem ga tik pred rokom za oddajo, hkrati pa me čaka nocoj še ena prijetna dolžnost in sicer koncert skupine, ki jo imam nadvse v čislih. Gre za Dan D, slovenske glasbene težkokategornike, enega redkih bendov, ki je svoj ustvarjalni credo gradil na zelo iskrenem odnosu s samim sabo. Z vsakim ustvarjalnim poglavjem na novo preizkušajo svojo izvorno odločitev o tem, da so. Ne prepuščajo se lagodju prve glasbene lige, naklonjenih medijev in zveste publike. In to res cenim. Da vztrajajo na obratih, na katerih bi morala delovati vsa umetnost: na nepreračunljivem osmišljanju lastnega vesolja v malem.