Pravzaprav ni ključnega pomena, za kakšno dejavnost se v podjetju odločijo, ključnega pomena je namreč, da timbilding pripomore k dodajanju vrednosti podjetju, je prepričan Aleš Trunk iz podjetja Evoli, ki že vrsto let razvija menedžersko vedenje v podjetjih.

»Podjetja se v večini primerov za timbilding odločajo, ko želijo prepoznati talente v ekipi in njen potencial ali izboljšati odnose med člani tima. Vendar je to premalo, da bi timbilding dejansko dosegel rezultate in dal večjo vrednost poslovnemu sistemu. Resnični namen je rešiti poslovni problem in s timom napredovati proti cilju. Seveda za to potrebuješ talente, njihovo prepoznavanje pa je dnevna naloga menedžerjev in ne motivacijskega druženja, ki ga pripraviš enkrat na leto. Vsak dan je nova tekma s konkurenco in vsak dan mora vsak zaposleni delati po svojih najboljših močeh. Timbilding je lahko le eno od orodij ustvarjanja najboljše ekipe in doseganja boljših poslovnih rezultatov,« poudarja Trunk in opozarja, da samo z enkratnim timbildingom v podjetju ne bodo rešili problema neinovativnosti ekipe, nezavzetosti ali slabega menedžerskega vedenja članov tima.

Druženje z namenom in brez manipulacij

Timbilding je druženje sodelavcev z namenom in tega je treba jasno določiti. To pa je mogoče narediti le, če člani ekipe vedo, kdo (kakšni) so, kje so njihove prednosti in slabosti, in da si želijo spremembe z namenom doseganja poslovnega rezultata. Trunk meni, da je timbilding oblika preživljanja (in porabe) časa, ki je lahko samo reševanje poslovnega problema ali deljenje informacij.

Lahko pa je tudi enostavno druženje v timu, ki ima še vedno namen, da se vsi dobro počutimo drug z drugim. Rezultat tega mora biti vedno večja vrednost za podjetje. Timbilding ne sme biti sredstvo za preverjanje, na primer razumevanja med člani ekipe, za iskanje šibkih členov ali celo posredovanje manj ljubih informacij, ki bi jih morali s sodelavci deliti v poslovnih prostorih in rešiti.

»Timbilding ne sme biti kritiziranje sodelavcev ali celo manipuliranje s sodelavci, saj je to v tem primeru popolna zloraba menedžmenta. Pač pa je njegov namen samo eden – ustvarjanje najboljšega tima za doseganje poslovnega rezultata. Lahko gre za športne dejavnosti, delavnice... Pomembno je, da je dejavnost ustrezna za vse udeležence in ne samo nekatere, ter da ne poteka samo enkrat na leto, saj en sam dogodek ne bo spremenil organizacijske kulture. Organiziran timbilding je dodatno orodje menedžerskega vedenja vodij. Timbilding, ki ne rešuje nobenega problema, ki ne vsebuje smiselne aktivnosti, čas, v katerem ne ustvarjamo prave vrednosti, je izgubljen čas,« poudarja Trunk.

Tek, jadranje, smučanje

Za timbilding se redno odločajo v Interi, najboljšem zaposlovalcu med malimi podjetji Zlate niti 2013. »V večini primerov je njihov glavni namen druženje zunaj pisarn, stran od računalnikov. V določenih primerih imamo tudi specializirane, vodene timbildinge, kjer je osnovni namen razvoj določenih kompetenc in utrjevanje timskega duha. Na teh se posamezniki znajdejo v situacijah, v katerih niso vsak dan, in na tak način se pokaže veliko novih talentov,« pojasnjuje Peter Ladič, direktor podjetja. Tako so njihovi redni timbildingi poletni tek z družinami, poletno jadranje, zimski tek na smučeh, pomladno obiskovanje hribov…

»Trudimo se, da se družimo nekaj dni vsaj štirikrat na leto, ko smo pretežno v naravi in povsem zasedeni z zunanjimi aktivnostmi. Večino timbildingov organiziramo sami, saj je njihov osnovni namen neformalno druženje, spontane debate in tudi iskanje novih idej in rešitev v popolnoma drugem okolju. Petino timbildingov pa zaupamo zunanjim izvajalcem, vendar se prej natančno dogovorimo, kaj so cilji in kako jih bomo dosegli.«

S timbildingom ne preverjajo meja sposobnosti in kompetenc svojih zaposlenih. »Ne, ne preverjamo posameznikov ali skupine. V prvi vrsti spodbujamo odkrito komunikacijo, debate na različne teme, ki nam zapolnjujejo življenje zunaj dela, kot so glasba, filmi, šport, hobiji..., predvsem pa spodbujamo enakovredno vključevanje vseh posameznikov. Talenti se potem pokažejo sami od sebe in motivacija po takšnem timbildingu je izjemno visoka, povezanost ekipe pa izjemno močna,« zatrjuje Peter Ladič.

Inovativni pikniki in zabave

Timbildingi so osnova za motivacijo, zadovoljstvo in predanost zaposlenih, so prepričani v Danfoss Trati, kjer timbildinge redno pripravljajo za vse zaposlene. „Timbildinge pripravljamo za povezovanje in krepitev ekip, šibke točke pa so deli rasti in so priložnost za napredek posameznega tima,“ poudarja Mateja Panjan, koordinatorica za kadre in komunikacijo v podjetju.

„Najpogosteje timsko sodelovanje krepimo preko oddelčnih kot medoddelčnih povezovanj zaposlenih, nekajkrat na leto pa povabimo k timskem sodelovanju tudi vse zaposlene. Za povezovanje zaposlenih in dobre medsebojne odnose skrbimo preko inovativnih piknikov in novoletnih zabav, ki jih pripravimo na kreativen način in tako povabimo zaposlene k aktivnemu sodelovanju pri pripravi in izvedbi dogodkov, kar se je izkazalo kot odlično timsko orodje. Tako smo na primer na eni izmed zadnjih novoletnih zabav spoznavali različne države, v katerih poslujemo, tako, da smo se vživeli v posamezno kulturo. Izjemno je bilo opazovati danske, finske, romunske, kitajske in druge kreacije naših sodelavcev.“

Pozitivno delovno vzdušje se prenaša tudi na druženje izven delovnega okolja, kjer tako nastane marsikatera inovativna ideja, ki jo pozneje uresničijo. Timsko sodelovanje krepijo tudi preko Športnega društva Danfoss Trata in vrste športnih aktivnosti, ki se jih udeležujejo skupaj z družinskimi člani. V lanskem letu se je več kot 100 tekačev udeležilo Teka za Niko, ki so ga posvetili hčerki sodelavca, ki je zbolela za težko boleznijo.

Za kakšno obliko timbmildinga se odločijo, je odvisno od priložnosti, najpogosteje pa kombinirajo športne timske aktivnosti, inovativnost in kreativnost, ki spodbudijo zaposlene k razmišljanju izven svojih okvirjev in so zato priložnost za ustvarjanje nove vrednosti.