Včeraj, ko sem razmišljal o ciljih in o različnih fazah ciljev, sem se dotaknil tudi druge faze in sicer: BORBA Z MNENJEM KAJ SI DRUGI MISLIJO o nas. Letos poleti sem posnel video o tem in ga naložil na FB. Ogledalo si ga je 75.000 ljudi!!! To najverjetneje tudi pomeni, da damo ljudje veliko na to, kaj si DRUGI MISLIJO O NAS.
Ljudje se preveč časa ukvarjamo z mislijo o tem, kaj drugi ljudje mislijo o nas. Preden sem začel hoditi na seminarje, brati … je bila moja največja misel prav to, kaj bodo rekli drugi. Otroci se danes obremenjujejo s tem, kaj bodo rekli drugi, če bodo dobili negativno oceno. Obremenjujejo se s tem, kaj bodo rekli drugi, kako so oblečeni. Ko ostanejo brez službe, se bojijo, kaj bodo rekli drugi, ker so ostali brezposelni.
Ko smo nedavno sedeli šrin as doma na terasi pri meni, je prijateljica rekla: 'Veš, sem vzela na morje dolge hlače, da ne bi drugi videli, kako debele noge imam. Zdaj pa jih ne morem obleči, ker je tako vroče.' Bolj kot to, da bi jo moralo skrbeti, kaj ona sama misli o svojih debelih nogah, jo je bolj skrbelo, kaj bi drugi mislili o njenih nogah. Pa dajte no! Nehajmo se že obremenjevati s tem, kaj si drugi ljudje mislijo o nas. To je bolezen številka 1 na svetu. Ljudje zaradi tega ne začenjajo s poslom, ker jim je enkrat spodletelo.
Če bi lahko s čarobno paličico naredil nekaj, bi naredil točno to – da bi ljudje nehali razmišljati o tem, kaj si drugi ljudje mislijo o njih. Ker – NIČ drugi ljudje mislijo o nas. Mi bi se morali več ukvarjati z mislijo, kaj si mi mislimo o nas samih. Pomembno je le, kaj sami mislimo o sebi in ne kaj drugi govorijo o nas.
V svoji 17-letni karieri, odkar sem se začel ukvarjati z osebno rastjo, pisati knjige in pripravljati seminarje, sem samo 2x na internetu pogledal, kaj pišejo o meni. In takrat sem prebral, da je nekdo na blog napisal – ej, kak se tebi zdi Smiljan Mori. Pa ta piše. Veš, jaz ga sicer ne poznam (to je sicer največji problem – ko o vas delijo mnenja ljudje, ki vas niti ne poznajo!), niti ga še nisem srečal ali se z njim pogovarjal, se mi pa zdi, da je (pre)optimističen, (pre)pozitiven, in (pre)nasmejan!
Človek, ki me ni videl, me ne pozna, ni se z mano ni pogovarjal, ne deli nobenih zgodb z mano, ne uspeha ne bolečin, se mu zdim (pre)optimističen, (pre)pozitiven, in (pre)nasmejan. Ker nobena stvar nima pomena razen tega, ki ga sam pripišem temu, kar se je zgodilo ali pa kar je nekdo povedal, sem si dejal – torej ta človek vseeno misli, da je dobro biti optimističen, da je dobro biti pozitiven in da je dobro biti nasmejan; samo ne PREVEČ.
Ampak kaj je biti preveč optimističen, kaj je biti preveč nasmejan in preveč pozitiven. Kje je meja? Kako lahko sploh kdo reče, da je nekdo preveč optimističen? Ja – mogoče, ko te vidi vsak dan ali pa vsaki drugi dan na videu, ko si 'naspidiran' … kaj pa, ko se zjutraj zbudim tečen; ali pa, ko sem nenaspan, kaj pa, ko se zbudim s skrbjo, kakšna bo prodaja ta mesec, kaj pa, ko se zbudim z nekim problemom, ki ga moram rešiti?
Ljudje mislijo, da ljudje, ki smo nasmejani, pozitivni in optimistični, nimamo nobenih problemov? Vsak človek ima svoje probleme. Ne – ne se obremenjevati, kaj si drugi ljudje mislijo o vas, ker drugi ljudje si nič ne mislijo o vas. Nehajte se obremenjevati s tem, kaj si drugi mislijo o vas. Če želite izpejati kakšno idejo – ZAČNITE. Pustite, kaj bodo drugi mislili o vas. Ker drugi ne mislijo o nas toliko, kot mi mislimo o tem, kaj drugi mislijo o nas.
Danes sem bil na dogodku mladih menedžerjev, kjer je Janez Škrabec lepo povedal in strnil svoj moto: Expect nothing, blame no one and do something! In – nehajte se ukvarjati s tem, kar si drugi misijo o vas.