Čadeža ne čudi, da so tudi po 15 letih izborov Gazela podjetja še vedno zadržana do sodelovanja v izboru in se nočejo javno izpostavljati. »Podjetniki v dobrih, še hitro rastočih družbah že po naravi niso ljudje, ki se radi izpostavljajo v javnosti, če menijo, da jim to ne prinaša koristi za delovanje svojega podjetja. Če jim pri tem še odnos do podjetništva v družbi ne pomaga, je zavračanje takega sodelovanja razumljivo, seveda pa ni koristno. Na osnovi izkušenj  lahko rečem, da večina tistih, ki se odločijo za izpostavljenost, začne uživati v krogu sebi enakih, saj  lahko pridobijo od kolegov marsikatero izkušnjo, ki je še nimajo, ne da bi se sami opekli v njej. Menim, da ne gre toliko za bojazen, da bodo njihova podjetja  pod drobnogledom inšpekcij, kot predvsem za to, da se v slovenski družbi, v kateri sta povprečnost in nevoščljivost prepogosto negovani, spodbujajo pa ju tudi mediji, ne želijo izpostavljati in raje delujejo v zaprtem krogu.

Po mojem mnenju je eno  osnovnih poslanstev projekta Gazela prav podiranje teh tabujev in verjamem, da se stvari obračajo na bolje. Le ne pričakujmo takojšnjih učinkov tam, kjer sprememb miselnosti ljudi ni mogoče vpeljati čez noč. S ponosom lahko gledamo za dobitnike zlatih gazel zadnjih 15 let, od katerih jih ducat še danes spada me najodličnejša podjetja v Sloveniji.«

Kje vidite ključne argumente, da naj gazele pokažejo svoje dobre prakse in so družbi za zgled, in kje vidite ključne prednosti za podjetje v sodelovanju?


Sodelovanje podjetja v izboru gazel je dejansko neke vrste »domoljubno« dejanje, saj najboljšim gazelam, ki velik del svojih proizvodov ali storitev izvažajo,  marketing na slovenskem trgu ne predstavlja pomembnih koristi. Zato je pomembno, da so te nagrade družbeno visoko priznane, saj le na tak način postanejo dovolj prestižne, da so v čast dobitnikom in udeležencem. To pa seveda pomeni, da se v gibanje Gazela vključijo vsi mediji, s poudarkom na televiziji, da temu priznanju dajejo pečat tudi v družbi spoštovani posamezniki in pa vrh državne politike.

 

Kako širša slovenska javnost razume podjetništvo? Jasna Triller, direktorica podjetja Identiks, je na primer nedavno zapisala, da ji sorodniki in prijatelji še vedno pravijo: Vama, ki sta na svojem in sta privatnika, je lahko... Ljudje pravzaprav ne razumejo, da podjetniki ne dajejo služb, pač pa zagotavljajo delovna mesta, ustvarjajo priložnosti zanje.  Ljudje ne razumejo, kaj so elementi rasti in uspeha...


Danes je veliko vprašanje, kaj predstavlja slovensko javnost. Mnenje »slovenske javnosti« ustvarjajo mediji, ne posamezniki. Če iz izjave neodgovornega posameznika naredimo pomembnejšo zgodbo kot o zaslugah podjetnikov za zmanjšanje nezaposlenosti, za povečanje izvoza, za dvigovanje prepoznavnosti Slovenije v tujini itd.,  bomo težko obrnili trende. Menim, da se je v zadnjih 20 letih pogled na zdravo podjetništvo močno izboljšal in  so pravi podjetniki, ne tisti, ki so zlorabili sistem, pridobili  dobro ime.

 

Kje pa vidite vlogo lokalnih oblasti, kot na primer občine in župana, pri spodbujanju gospodarske rasti?


Vloga občine, župana se mi zdi za razvoj podjetništva izjemno pomembna, saj je za zdrav razvoj podjetništva izjemno pomembna pozitivna klima za podjetništvo v določenem prostoru. Če je ta klima visoka, potem se začne podjetništvo razvijati samo od sebe. Če je nizka, podjetništvo stagnira. Pri nekaterih občinah je opaziti tudi tekmovanje med močjo župana in močjo podjetnikov. Nekateri župani menijo, da je občina njihovo podjetje in da je njihova glavna naloga narediti čim hitreje čim bogatejšo občino na račun podjetij, ki so v njej. Tak odnos duši podjetništvo, hkrati pa tudi zavira hitrejši razvoj občine. Pravi župani, in tudi takih je kar veliko, spodbujajo podjetništvo v svoji občini z nizkimi dajatvami, svetovalnimi storitvami, kako čim bolj pomagati k uspešnosti podjetij, z odzivnostjo na potrebe podjetništva predvsem pri izdajanju soglasij in dolgoročni strategiji razvoja. Rezultati spremembe občinske politike v zdrav razvoj podjetništva resda niso vidni v prvem mandatu, po dveh ali treh mandatih pa so rezultati lahko izjemni. Župani svojih občin ne bi smeli gledati kot svoja lastna podjetja, katerih glavni cilj so visoki prihodki od enkratnih zaslužkov na račun podjetij, temveč od dolgoročnih prihodkov iz davkov in prispevkov zdravega podjetništva v okviru občine.

 

Se vlada in ministrstva pravilno odzivajo na različne predloge podjetij in na vzpostavljanje spodbudnejšega poslovnega okolja?


Večkrat sem že omenil, da visoko cenim delovanje in vizijo posameznikov  trenutne vlade, ki imajo vpliv na gospodarstvo. Zato je pomembno, da jih podpiramo in jim damo čas, da se njihove akcije izpeljejo do konca. Večina ljudi pa pričakuje instant rešitve. In če teh vlada ne da, so do nje kritični. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da je izjemno težko na kratek rok doseči spremembo miselnosti, ki se je razvijala leta, včasih desetletja. Bil sem glavni lastnik in direktor v lastnem podjetju, v vodstvu smo skupaj vedeli, kje delamo narobe in kaj moramo popraviti. Pa je dostikrat trajalo dve leti ali celo več, da so se zgodile spremembe. Enostavno je biti opazovalec in ugotavljati, kaj je vse narobe. Zelo težko oziroma skoraj nemogoče pa je z ljudmi z utečenimi navadami narediti pomembno spremembo. Če to želiš narediti, morajo priti v podjetje novi ljudje z drugimi navadami in drugimi izkušnjami, da popeljejo za sabo preostale. Vedno primerjam sebe, ki sem imel možnost zamenjati posameznike, s predstavniki vlade, ki pa jim ni omogočeno, da na enostaven način zmanjšajo pomen zaviralcev in povečajo pomen naprednih.

 

Gazele naj bodo torej »glasnejše«?


Seveda. Zato, da s svojim zgledom dajejo drugim spodbudo, da je vredno širiti dobre prakse naprej, opozarjati na ovire in prispevati k zmanjševanju nepotrebnih birokratskih postopkov v javni upravi.

 

Kako doživljate izbor Gazela skozi leta, ko ste predsednik sveta Gazela, in kakšen poudarek bi lahko letos dali izboru?


Od trenutka, ko je Halcom prevzel zlato gazelo v daljnem letu 2003, sem postal od tega, da sem bil prej skeptik, velik privrženec tega izbora. Na lastni koži sem občutil, da podjetje, ki dobi to priznanje, nenadoma postane mnogo bolj priznano tudi v širši družbi. Z leti se je pomen podeljevanja gazel dvigoval. Seveda pa vsako gibanje za neprestano rast potrebuje stalne spremembe. Menim, da bi letošnji poudarek moral biti na boljši prepoznavnosti teh nagrad v širši javnosti, saj ta priznanja niso namenjena le nagrajencem, temveč so celotni družbi za zgled in sporočajo, da s kakovostnim podjetništvom vsi pridobimo. Zato bi posebno pozornost namenil povezovanju vseh, ki lahko prispevajo k večji prepoznavnosti: najvišji predstavniki politike in gospodarstva, vse pomembne televizije, vsi pomembni portali in vsa druga sredstva javnega obveščanja. Dnevnik je seveda nosilec projekta, zato pa projekt ne sme in ne more biti manj vreden za druge konkurenčne hiše. Kjer sodelujemo, pridobimo vsi. Kjer ne sodelujemo, pridobi posameznik na zelo kratek rok, srednjeročno pa izgubljamo vsi, tudi tisti, ki so  kratkoročno nekaj pridobili.