So pa seveda tudi podjetja, ki so bila v izboru Gazela že prepoznana za odlična in so stala na zmagovalnem odru ter tudi zato ne želijo več sodelovati na izboru, četudi ohranjajo dinamično rast, saj hočejo s tem dati prostor tudi drugim uspešnim in v trajnostno rast naravnanim podjetjem v regiji, kot poudarjajo sama. Vse to torej tudi vpliva na končni seznam podjetij, ki jih jeseni spoznavamo v najožjem izboru za regijsko gazelo in oktobra za zlato, srebrno in bronasto gazelo.
Kaj vse mora v začetni fazi izbora upoštevati metodološka komisija, je pojasnil Janko Lah, ki je tudi član sveta Gazele, ki izbere najboljše gazele med šestimi finalisti.
Najboljša podjetja regije izberete na podlagi seznama 100 najhitreje rastočih podjetij regije. Katera so torej najnižja vstopna merila za uvrstitev podjetja na ta seznam?
Upoštevamo podatke poslovanja za preteklo petletno poslovno obdobje, torej od leta 2009 do 2014. Podjetje je moralo v izhodiščnem letu, torej leta 2009, ustvariti za vsaj 220.500 evrov čistih prihodkov od prodaje, v petletnem obdobju mora poslovati vseh 12 mesecev, zadnje leto mora podjetje poslovati z dobičkom in imeti najmanj pet zaposlenih.Podrobno pogledamo indeks rasti prodaje, rast števila zaposlenih in višino oziroma rast dodane vrednosti, bonitetno poročilo, ki ga pripravi Bisnode, DeBeg, ki torej prikazuje stopnjo rasti števila zaposlenih, primerljivo med različno velikimi podjetji, ter kazalnik tveganja preživetja oziroma failure score, ki ga prav tako po lastni metodologiji pripravlja Bisnode.
Kaj pa upoštevate pri izboru deseterice najboljših?
Na temelju analize teh podatkov sledi ožji izbor. Ker se podjetja med seboj po dosežkih pri določenih kazalnikih razlikujejo, jih uvrstimo v kategorije A, B in C. Tako dobimo deset podjetij, ki se nam zdijo najprimernejša za nadaljnji izbor. V tej fazi sledi obveščanje kandidatov o njihovi odlični uvrstitvi in povabilo k sodelovanju v izboru. Kandidati se torej sami odločijo, ali bodo sodelovali. Nekateri se za sodelovanje ne odločijo in to spoštujemo. Žal nam je, če se tako odločijo predvsem podjetja, ki smo jih prepoznali za najboljša in smo jih uvrstili v najboljšo skupino. Razlogov je veliko. Bodisi želijo dati priložnost drugim prav tako dobrim podjetjem bodisi jih pri tem ne podpirajo lastniki, možno pa je tudi, da so v aktualnem letu zaznali, da ne bodo dosegli dinamične rasti prodaje… Vendar ni treba, da jih je strah na primer davčnih inšpektorjev, ker ti samo zaradi tega ne poostrijo pregledov, kot trdijo na Fursu, četudi so v podjetjih do tega še skeptični.
Zadnja leta sicer pri večini gazel zaznavamo občutno zmanjševanje deleža zadolženosti. Kako torej gledate na visoko zadolženost podjetja? Ali je to lahko izločilni dejavnik?
Na zadolženost podjetij, še posebno v zadnjih, najbolj kriznih letih, gledamo s posebno pozornostjo. Visoka zadolženost ne sme a priori imeti negativnega predznaka, zato temeljito pogledamo, zakaj je podjetje zadolženo oziroma v kaj so vlagali v večjem obsegu. Morebiti gre za vlaganja, ki so pogoj za nadaljnjo dinamično rast. Če je zadolženost v sorazmerju z višino celotnih prihodkov, je to še sprejemljivo. Če pa se zadolženost iz leta v leto povečuje, takega podjetja ne uvrstimo v najožji krog kandidatov.
Velik poudarek je tudi na rasti števila zaposlenih, saj so gazele pravzaprav motor zaposlovanja. Samo 500 najhitreje rastočih podjetij je med letoma 2008 in 2013 zaposlilo skoraj 11.000 ljudi, kar je spodbudno glede na več kot 112.000 brezposelnih.
Odpiranje novih delovnih mest je zelo pomembno, poleg tega seveda gledamo tudi višino plač. Na ožji seznam podjetij ne uvrščamo tistih, ki v povprečju izplačajo nižjo plačo od 1300 evrov bruto. Letos je zelo razveseljivo dejstvo, da imajo vsa podjetja, ki smo jih uvrstili med najboljše in si jih res želimo v izboru, bonitetno oceno A.Če povzamem – člani metodološke komisije na temelju poslovnih rezultatov in s pomočjo Bisnodovih dodatnih analitskih orodij oblikujemo širši nabor podjetij, pri katerih upoštevamo tudi njihovo poslovno zgodbo, ob oblikovanju najožjega izbora pa uvrstitev vsakega podjetja skupaj utemeljimo. Naše odločitve so torej soglasne.
Tudi zato zadnja leta praktično ni podjetij, ki bi jih prepoznali za najboljša in bi v letih po izboru zašla v težave zaradi lastnih slabih poslovnih odločitev…
Ta podjetja so res pravi ambasadorji izbora Gazela, dejavni so v klubu Gazela in v različnih družbeno odgovornih dejavnostih, ki jih izvajajo sama ali v okviru dejavnosti, ki so sestavni del gibanja Gazela. Razveseljuje tudi dejstvo, da jih je vse več tudi v izboru najboljšega zaposlovalca Zlata nit. Družbeni odgovornosti dajemo vsako leto več poudarka. Lani smo v sklopu izbora Gazela izbrali tudi podjetje z največjim družbenim učinkom, tudi letos bomo med gazelami iskali primere, ki so nam za zgled.
Zakaj pa je tako pomembno, da podjetje izplačuje zgledne plače?
Pomembno je, da v podjetjih upoštevajo človeški dejavnik, torej prepoznavajo pomen svojih sodelavcev, ki jih je treba za prispevek k rasti podjetja seveda primerno nagraditi. Mi iz izbora izločimo tista podjetja, ki imajo podpovprečne plače, saj to ni v duhu širšega družbenega doprinosa gazel. Smo pa pozorni tudi na ROE, torej na višjo donosnost.
Prav tako ni vseeno, na račun česa podjetje raste – na račun poslov z državo, po zaslugi mame oziroma ali pa gre res za organsko samostojno rast…
Med gazelami imamo podjetja, ki so sestavni del skupine podjetij, in imamo gazele, ki so v tuji lasti. Če je ta odvisnost prevelika, to seveda preverimo v podjetju in nato upoštevamo. Struktura prihodkov nam je zelo jasna. Tako smo v preteklih izborih s posebnim premislekom v izbor uvrstili BSH in Knauf Insulation, ki pa sta oba izjemno pomembna raziskovalno-razvojna centra za svojo matično družbo. Zdelo se nam je pomembno, da pokažemo na to in poudarimo, da so tuji lastniki lahko zelo odgovorni.
Kaj pa delež izvoza?
Ta ima ves čas pomembno vlogo. Slovenija je majhen trg in le redke dejavnosti lahko uspevajo samo s prodajo na njem. Gazele spremljamo vedno tudi z globalnega zornega kota. Pomembno je, da kažejo potencial za globalni razvoj. Zato so bolj v ospredju proizvodno-predelovalna podjetja kot pa trgovska, transportna ali s področja gostinstva, ker so več ali manj vezana na lokalni trg oziroma regijo.
Slovenija ima še vedno izjemno nizko povprečno dodano vrednost na zaposlenega, zato v izborni komisiji gledate tudi nanjo…
Seveda. Smo pa veseli, ker je med gazelami ta že nekaj let občutno nad republiškim povprečjem. Tudi letošnji kandidati ustvarjajo dodano vrednost, ki je visoko nad gazeljim povprečjem. Ta znaša nekaj več kot 46 tisočakov, a če pogledamo na primer Dewesoft, ki smo ga za najboljšega prepoznali leta 2012, je imelo to podjetje lani že kar vrtoglavih 150.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Verjamem, da se bo večina podjetij, ki smo jih prepoznali za najboljša in imajo letos vsaj dvakratnik povprečne dodane vrednosti v Sloveniji, za sodelovanje v izboru tudi odločila.
Do zdaj sva govorila samo o trdnih kazalnikih. Vendar pa je to samo del dosjeja, ki se ga izdela za vsako podjetje posebej, kajne?
Sledi seveda delo na terenu. Člani metodološke komisije se poglobimo še v druge javno dostopne podatke o podjetju. Pogledamo torej tudi, kaj se s podjetji dogaja na sodiščih, kaj o njih pišejo mediji… Vse to nato preverimo med intervjujem z vodstvom podjetja in med ogledom podjetja.
