Kaj je po vajinem mnenju prepričalo komisijo, da sta boljša od konkurence?
Anja: Unikatnost. Predstavila sva idejo, ki v svetovnem merilu še ne obstaja, in jo v enem letu dobro razvila ter iz nje naredila uspešno zgodbo. Menim, da je komisija ocenila, da ta zgodba lahko postane res velika in da se bo o nama še veliko govorilo in pisalo tudi v tujini.
Kaj je torej bistvo vajine zgodbe?
Anja: Les in modni dodatki.
Alen: Gre za vračanje k naravi, naravnim izdelkom. Poleg izdelkov večina naših proizvajalcev dela tudi nekaj dobrega za naravo. Italijanski partner WeWood je denimo do zdaj posadil 300.000 dreves na najbolj ogroženih mestih na Zemlji. Ne gre torej samo za izdelke, ampak za nekaj več.
Imate lastno proizvodnjo...
Anja: Gradimo pa tudi lastno blagovno znamko Woodway. Izdelujemo nakit, etuije, lesena očala, nabor izdelkov bomo večali po korakih. Z oblikovalko Jasno Stanič v tem trenutku razvijamo lesena očala, ki bodo ročno poslikana, kar bo svetovna novost. Gre za še unikatnejši izdelek, kot je že leseni izdelek sam po sebi.
Bil bil za vas lahko priložnost tudi lanski žledolom, ko se je na trgu pojavila izjemna količina lesa?
Alen: Potrebujemo majhne količine lesa, zato to za nas ne pride v poštev. So pa bile ideje, da bi izkoristil tudi ta les. Kontaktirajo nas z različnih koncev. Nedolgo nazaj nas je poklical neki gospod, ki se mu je podrla hruška in je spraševal, če jo potrebujemo. (smeh)
Kakšne podobnosti pa vidita s trgovino Brands of Friends, ki ponuja izdelke mladih slovenskih inovatorjev in podjetnikov, pod isto streho pa združuje industrijo, oblikovanje in prodajo?
Alen: Tam se združujejo avtorji, ki so svoje izdelke predstavili na Kickstarterju. Z enim od njih sodelujeva že od začetka, je pa razlika v tem, da so v trgovini Brands of Friends zbrani proizvajalci, midva pa sva za zdaj še bolj prodajalca, čeprav se trudiva za krepitev blagovne znamke in nabor lastnih izdelkov.Na čem gradite poslovni model?
Anja: Najina najmočnejša točka je vitko poslovanje. Razvili smo drugačen koncept dela. To pomeni, da vsak, ki je v trgovini, tudi midva, v prvi vrsti poskrbi za stranko, ko je trgovina prazna, pa vsak opravlja še druge naloge, kot so marketing, PR, urejanje spletne strani, FB-profila in podobno.
Po kakšnem sistemu odpirate trgovine?
Anja: Trenutno imamo šest trgovin: v Radovljici, dve v Ljubljani, v Kopru, Köbenhavnu in Umagu.
Alen: V Skandinaviji in na Hrvaškem imamo franšize. Prva franšiza je v Köbenhavnu, imamo pa tudi velike načrte za Hrvaško, kjer bomo še letos z lastnimi sredstvi odprli eno ali dve trgovini, nato pa bomo videli, kako se bodo razvijale franšizne trgovine. Zanje imamo sicer veliko povpraševanja, odločilo pa se je malo interesentov. Veliko sva jih tudi zavrnila. Želiva si stabilnega partnerja, ki ima že nekaj kapitala in s katerim bomo lahko sodelovali dlje časa.
Kdo so vaši ciljni kupci? So to morda predvsem hipsterji, podobno kot denimo pri Brands of Friends?
Anja: Najprej smo ciljali na mladino, a smo se zmotili. Naš najpogostejši kupec je nekdo, ki si lahko že nekaj privošči, običajno starejši od 40 let. Želi pa si naših izdelkov vsak, zato smo prepričani, da bo v prihodnjih letih vsak potrošnik imel vsaj en lesen modni dodatek.Alen: Poslovni model sva naredila, preden sva se lotila zgodbe in zanimivo je, da sva številke za prvo leto poslovanja napovedala precej natančno, povsem pa sva zgrešila pri ciljni publiki. Mislila sva, da bodo to stari med 25 in 35 let, izkazalo pa se je, da so tej skupini izdelki res všeč, ampak študentom danes v Sloveniji ni lahko zapraviti 100 ali 200 evrov. Tako da je med tistimi, ki izdelek lahko takoj kupijo, največ starejših od 40 let, študenti pa prihajajo in si ogledujejo izdelke, kupijo pa z zamikom, denimo ko zberejo denar, ki ga dobijo za rojstni dan. V tujini pa pričakujemo, da se bo ta starostna meja spustila, posebej na Danskem, kjer si tudi študenti lahko brez težav privoščijo takšen modni dodatek.
Kakšna je vaša konkurenca?
Alen: Ko sva začela, se s tem pri nas še ni ukvarjal nihče, zdaj pa so že štiri podjetja skopirala najino zgodbo, pri čemer imava srečo, da imava z vsemi proizvajalci sklenjeno ekskluzivno pogodbo. Tako da konkurenca lahko sicer prodaja lesene izdelke, ampak midva sodelujeva z najboljšimi proizvajalci. V tujini pa določena podjetja ponujajo del najinega programa, niso pa vse najboljše blagovne znamke združene v eni trgovini.