Mladostnikom, ki se zanimajo za delo na področju robotike, torej ni treba skrbeti za svojo kariero, saj bo delovnih mest v Sloveniji in v tujini dovolj. To dokazujejo tudi gazele, ki so motor zaposlovanja, hkrati pa aktivno podpirajo dejavnosti mladih, ki ob rednem pouku večino prostega časa namenijo projektom, ki jih spodbujajo k inovativnosti, dodatnemu učenju in k delu v skupinah. To je pomembno, saj vse več poslovnih procesov, vse več podjetij in organizacij temelji na timskem delu.
Da je mogoče zelo uspešno delati tudi v večjih heterogenih skupinah šolarjev z zelo različnimi interesi, dokazujejo otroci in najstniki več kot 60 slovenskih šol, ki sodelujejo v First Lego League (FLL). V Sloveniji je tekmovanje zaživelo pred štirimi leti, ekipe pa so svoje projekte na temo Besnenje narave predstavljali tudi na regijskih izborih gazela. S svojim delom, pri katerem je pomembna predvsem pot poudarja Natalija Premužič, vodja projekta FLL v Sloveniji in soustanoviteljica Zavoda Super glavce, ki omogoča izvajanje programa v Sloveniji, so prepričali tudi hitro rastoča podjetja in dobili podporo gazel, med drugimi Yaskawa Slovenija, L-TEK elektronika in Halcom.
»Bistvo FLL je že mlade navdušiti za raziskovanje, razmišljanje, jih naučiti reševanja problemov/izzivov, jih motivirati, da poiščejo konkretne rešitve, da znajo uporabiti in povezovati znanja, izkušnje, ki jih že imajo, jih nadgraditi z novimi, pri čemer uporabljajo sodobno tehnologijo. In uporabljati jo morajo v koristne namene,« poudarja Natalija Premužič, ki jo navdušuje, da je vsako leto med šolami za sodelovanje na FLL izjemno veliko zanimanja.
»Veseli me, da učitelji tako zagnano delajo kot mentorji svojim učencem in da imamo vsako leto tudi več zagnanih prostovoljcev, ki pomagajo pri organizaciji tekmovanj na vseh ravneh. Želimo pa še več ocenjevalcev iz vrst podjetij in več mentorjev z univerz, ki bi k takemu načinu dela spodbujali tudi študente.«
Sodelovanje v programu FLL, ki se je rodil konec devetdesetih let minulega stoletja, poteka pa že v 80 državah, mladostniku namreč ponuja edinstveno izkušnjo sistemskega doživljanja celotnega inovacijskega procesa, FLL pa je hkrati dobro orodje za učinkovito učenje in pridobivanje socialnih kompetenc. »Način izkustvenega učenja je model prihodnosti,« je prepričana Natalija Premužič, z njo pa se strinja tudi Radko Luzar, direktor L-TEK elektronike, ki je goreč zagovornik podjetnosti med mladimi.
FLL, v katerega se vključujejo otroci med 9. in 16. letom starosti, navdušuje za raziskovanje, naravoslovje, spodbuja kreativnost in inovativnost, otroci spoznajo različne poklice, pomen skupinskega dela, učijo se spoštljivih in prijaznih odnosov, s tem si krepijo empatijo. Robotsko delo zajame tako naravoslovne kot tehnične vsebine, medtem ko z raziskovalno nalogo in temeljnimi vrednotami FLL sega tudi v družboslovje, komunikacijo in vzgojo.
Prijavljene FLL ekipe se svako sezono srečajo z novim izzivom, ki predstavlja enega izmed aktualnih svetovnih problemov. Preteklo sezono je izziv nosil ime Ves svet je učilnica, izziv sezone 2015/16 se imenuje Poti smeti. Razpisana prosta mesta se hitro polnijo, prijavljenih je že 32 ekip. V programu FLL se ekipe učijo s praktičnim delom, to sta robotski del in projekt, kot tudi, kako delati. Na tekmovanjih se robotski del deli na tekmo robotov in tehnični intervju, na katerem ekipa ocenjevalcem pojasni, kako je prišla do rešitve.
»Otroci in najstniki imajo FLL radi, ker vidijo smisel v vsem, kar delajo. Zaradi odlično koncipiranega načina dela so zavzeti in motivirani. Otroci, najstniki lahko s pomočjo vodij, mentorjev, cele ekipe najdejo svoje močno področje in ga razvijajo. Najprej se morajo zelo dobro seznaniti s temo aktualnega izziva, nato prepoznati problem, se povezati s strokovnjaki, poiskati čisto novo konkretno rešitev ali nadgraditi neko že znano rešitev, jo preveriti v praksi, pripraviti finančni načrt, predstaviti svojo rešitev tistim, ki jim bi lahko koristila. Tako se s projektom učijo tudi podjetniškega načina razmišljanja,« poudarja Natalija Premužič.
Mentorji FLL-jevce ves čas spodbujajo, da svoje rešitve, znanja delijo z okolico. Sproti vidijo rezultate svojega dela, se učijo drug od drugega, naučijo se ceniti vsakega posameznika, ugotovijo, da je za uspeh pomembno sodelovanje in deljenje znanj in izkušenj. »Učijo se in delajo nekaj, kar ima smisel. In s takšnim načinom dela lahko zacvetijo otroci, ki so sicer manj družabni ali manj uspešni pri katerem od predmetov. FLL spodbuja in zahteva veliko medpredmetnega povezovanja. Kljub temu, da je medpredmetno povezovanje v našem šolstvu predvideno, po izkušnjah naših vodij, mentorjev v praksi ne živi tako, kot bi lahko. Upamo, da bo tudi FLL pripomogel k hitrejšemu in boljšemu povezovanju učiteljev različnih predmetov. Prav tako bi morali tudi v Sloveniji FLL izkoristiti za učinkovito povezovanje izobraževanja in gospodarstva,« razmišlja vodja Zavoda Super glavce.
V petek je navdušeno poročala, da so RoboSončki iz OŠ Koper na tekmovanju v JAR prejeli pokal za tretje mesto. Pred dvema tednoma so Reising Keltsi iz Gimnazije Novo mesto na tekmovanju v ZDA prejeli posebno priznanje za deljenje izkušenj in znanja, ki so ga pridobili s projektom. »Prav deljenje znanja je ena ključnih vrednot FLL,« poudarja Premužičeva. Vsredo odhajajo v ZDA še člani ekipe Hitre tace, učenci OŠ Trnovo. ekipe denar za pot zberejo same, pri tem jim pomagajo šole, sponzorji in zavod Super glavce.
»Pomembno je tudi, da način dela po FLL presega predalčkanje snovi na naravoslovje/družboslovje in po posameznih šolskih predmetih – matematika, fizika, slovenščina, biologija, šport. Mladim je težko razumeti, kako so stvari v življenju tesno povezane, četudi se na prvi pogled ne zdi. Da so na primer razumevanje fizike in znanja iz biologija zelo dobrodošla pri ukvarjanju s športom, da boš z znanjem matematike, geografije, tujih jezikov, slovenščine zelo verjetno veliko bolj sproščen in uspešen. Da je za uresničitev ideje potrebna cela ekipa, ker sam ne moreš narediti vsega. Da je še tako briljantna ideja, produkt ali storitev ničvredna, če je ne znamo predstaviti in prodati. In konec koncev, če nimamo dobrega produkta, storitve, nimamo kaj prodajati.«
Ob tem izpostavlja tako imenovano kooperativnost, ki združuje principe sodelovanja in tekmovalnosti. »V FLL kooperativnost predstavlja prijaznost in spoštovanje med intenzivnim tekmovanjem. Kooperativnost temelji na zamisli in filozofiji, da si FLL-ekipe lahko in morajo pomagati in sodelovati med sabo, tudi ko tekmujejo. Kooperativnost vključuje učenje od sotekmovalcev in hkrati poučevanje sotekmovalcev. Učenje od mentorjev. Pomeni voditi in biti voden. Kooperativnost pomeni: tekmuj, a ob tem pomagaj in omogočaj uspeh tudi drugim!«