Ugibanja, da se obeta dvig obresti, je v kali zatrlo petkovo poročilo ministrstva za delo ZDA o zaposlovanju in stopnji brezposelnosti v maju. Odprtih je bilo le 38.000 neto novih delovnih mest, medtem ko je povprečje v 12 mesecih do aprila znašalo 230.000 novih delovnih mest na mesec. Yellenova je povedala, da je še veliko nejasnosti glede Kitajske in britanskega referenduma o izstopu iz EU. Na vprašanje, ali je ena od groženj ameriški in svetovni ekonomiji tudi možnost izvolitve Donalda Trumpa za predsednika ZDA, se je Yellenova nasmejala in dejala, da o tem ne bo govorila.
Trump je med drugim razburil svet, ko je menil, da ZDA pod njegovim vodstvom ne bodo plačale svojega dolga tujim upnikom, kajti o vsem naj bi se dalo pogajati. Trumpov poslovni model pravi, da se je treba močno zadolžiti in spraviti upnike v tako velike težave, da so se potem pripravljeni pogajati o znižanju dolga ali pa ostanejo brez vsega. To sicer nekatere države počnejo, na primer Argentina, vendar si ZDA, ki veljajo za steber svetovne ekonomije, tega doslej niso privoščile.
Yellenova je bila v Philadelphii optimistična in je dejala, da se je trg delovne sile od zadnje recesije bistveno utrdil, raste tudi potrošniška poraba in po mlačnem uvodu leta se je pospešila tudi gospodarska rast. Vendar pa kilavo poročilo o zaposlovanju v maju prinaša nekaj dvomov in Yellenova ni več ponovila, da bi bilo višanje obrestnih mer v naslednjih mesecih ustrezno, kot je povedala pred tedni. Še naprej verjame, da bo postopno višanje obrestnih mer ustrezno, če se bo trg delovne sile še naprej krepil, inflacija pa bo napredovala proti cilju dveh odstotkov na leto. Inflacija ostaja daleč od cilja, majsko poročilo o zaposlovanju pa je odvzelo glavni razlog za morebitno skorajšnje višanje obresti.