Pogodbo o odplačni odsvojitvi poslovnega deleža so predstavniki Ravne Steel Centra s tremi lastniki ORO MET sklenili sredi oktobra lani, vsi postopki pa naj bi bili končani najpozneje v dveh mesecih, ko bodo izpolnjeni vsi odložni pogoji, je povedal Denis Mancevič, direktor korporativnega komuniciranja v SIJ.
V SIJ so redkobesedni
Tako naj bi gazela prešla v last Ravne Steel Centra že maja, kdaj naj bi odkupil še preostali del, v SIJ ne želijo povedati, prav tako ne komentirajo podrobnosti poslovnih odnosov. Z nakupom pivškega podjetja, ki ga od leta 2009 vodi Jernej Pavlin, naj bi uresničili strategijo nadaljnje vertikalne širitve vzdolž verige vrednosti proti končnemu kupcu. Od leta 2010 je 40-odstotni in hkrati največji lastnik podjetja ORO MET HTS IC.
Julija lani je HTS IC kupil tudi skoraj polovični delež kalilnice Kaldera iz Slovenske Bistrice. Za svoj delež v ORO MET naj bi HTS IC dobil slabih šest milijonov evrov, kar pa je neprimerljivo z 39-odstotnim deležem Janeza Suše, lastnika skupine ORO, v katero sodi tudi ORO MET, ki naj bi svoj delež prodal za 812.000 evrov. Suša, ki je ORO MET ustanovil leta 2005, ne daje komentarjev.
Prokurist v HTS IC je Boštjan Taljat, ki je tudi direktor Ravne Steeel Centra. Manjši, 17-odstotni lastnik ORO MET je še Franc Černigoj, ki naj bi za svoj delež dobil 464.000 evrov kupnine. Direktor pivške gazele Jernej Pavlin ima štiriodstotni delež. Pavlin verjame, da bo nakup podjetju zagotovil zanesljivejše poslovanje, pa tudi partnerja pri morebitnih večjih vlaganjih. »Lažje je delovati v skupini,« je prepričan.
ORO MET, ki trenutno zaposluje 64 ljudi, je letos za nakup dveh novih rezkalnih strojev CNC namenil okoli 600.000 evrov, sicer pa na leto v razvoj in posodobitve v povprečju vložijo več kot milijon evrov. Letošnja rast prihodkov naj bi bila vsaj desetodstotna.
Lani zrasli skoraj za tretjino
Lani so v primerjavi z letom 2014 prihodke povečali kar za 30 odstotkov in ustvarili 11,8 milijona evrov prihodkov. V industrijski coni Neverke pri Pivki, kjer imajo sedež, pa so zgradili dodatne prostore za skladišče in si tako sprostili prostore za proizvodnjo, medtem ko imajo za nadaljnjo širitev prihodnja leta na voljo še pet tisoč kvadratnih metrov zazidljive parcele.
Šestdeset odstotkov proizvodnje izvozijo. Največ v Nemčijo, izvažajo pa tudi v Avstrijo, Anglijo, Švedsko, Madžarsko, Srbijo in Makedonijo, prodajati so začeli tudi v Bosni in Ukrajini. V Sloveniji so njihovi kupci predvsem ORO orodjarna, Kolektor orodjarna, Siliko, Polycom in Mahle Letrika.