„S tem potrjujemo, da se Steklarna Hrastnik sposobna svojim strankam ponuditi celotno storitev,“ trdijo v Steklarni hrastnik, ki je lani ustvarila 55,1 milijona evrov prodaje, kar je več kot 14 odstotkov več kot v letu 2014 in 40 odstotkov več kot v leti 2009. letos n ačrtujejo za kar 9,5 milijona evrov investicij, načrt prodaje pa je 58,8 milijona evrov.


Odločitev žirije je Andrej Božič, generalni direktor Steklarne Hrastnik pospremil z besedami: »Ponosni smo, da je 41 članska mednarodna komisija podelila prestižno nagrado Red Dot našim steklenim skodelicam Puzzle. To je hkrati dodatna potrditev, da delamo dobro, potrditev inovativnosti naših industrijskih oblikovalcev ter tehničnega znanja našega razvoja in proizvodnje.« Steklarna Hrastnik ponuja svojim strankam celotno storitev - od oblikovanja, razvoja orodij, proizvodnje tehnično dovršenih steklenih izdelkov v manjših ali velikih količinah do končnega dekoriranja, če to zahteva naročnik. Njihovi oblikovalci tako poznajo tehnologijo in procese ustvarjanja steklenih produktov. Ravno zato pri oblikovanju produkta zadostijo željam tudi najzahtevnejših kupcev, a ob tem hkrati skrbijo za optimalne stroške končnega produkta.  

Puzzle – prvi tridimenzionalno zložljivi stekleni izdelek na svetu
»Puzzle so rezultat ideje, v kateri sem združil estetsko in uporabno vrednost izdelka, saj uporabniku omogočajo številne možnosti uporabe, jih popeljejo v lasten svet ustvarjanja in eksperimentiranja. Prav ta raznolikost uporabe, izjemna 3D modularnost, možnost zlaganja v širino in višino pa Puzzle odlikujejo kot edinstven in unikaten izdelek.« je ob tej priložnosti povedal oblikovalec nagrajenega izdelka Grega Likar iz Steklarne Hrastnik. Puzzle kot prvi 3D stekleni izdelek na svetu pa so lahko zaživele šele ob tehnično dovršeni izdelavi in trdnosti stekla, proizvedenega v Steklarni Hrastnik, ki dosega lesk kristala in ne vsebuje težkih kovin.
 

V Steklarni Hrastnik se zavedajo pomena sobivanja z okoljem, družbene odgovornosti, zato del prihodkov iz naslova prodaje Puzzel vračajo v okolje s ciljem in željo omogočiti študentom pridobivanje praktičnih izkušenj, torej prenos teoretičnega znanja s fakultete v prakso.