Zmožnost je posebna le, če izhaja iz lastnosti, ki jih druge organizacije nimajo. Biti mora tudi dovolj trajna in takšna, da jo organizacija ohranja zase. Posebne zmožnosti, ki so lahko dovolj trajne in jih je mogoče ohranjati zase, so inovacije, »arhitektura« organizacije, kjer gre za sistem razmerij znotraj organizacije ali med organizacijo in odjemalci ter dobavitelji, ter uglednost, dober glas organizacije. Posebna zmožnost postane konkurenčna prednost, če velja v panogi organizacije in če jo organizacija uveljavi na tržišču. Organizacija ima konkurenčno prednost, če hitreje in bolje kot konkurenca ustvarja ključne zmožnosti in z njimi zadovoljuje ali obstoječe in znane ali potencialne in še neznane interese partnerjev.
Z obstoječimi temeljnimi zmožnostmi (na primer tehnologija, znanja, ugled, tržne poti) lahko organizacija uspešno deluje v današnjih okoljih (tržiščih) ob današnjih proizvodih (izdelkih, storitvah) konkurentov. Za jutrišnjo uspešnost pa mora organizacija nenehno snovati in udejanjati vedno nove temeljne zmožnosti. Zato je pomembna skupnost vseh sestavin politike organizacije, ki se med seboj podpirajo in povečujejo koristi za ciljne udeležence.
Temeljne ali ključne zmožnosti bistveno vplivajo na strategije, pa tudi cilje managementa za prihodnje delovanje organizacije. Temeljne zmožnosti niso nujno vrhunski dosežki v svetovnem merilu. Še kako pomembne so tudi majhne zmožnosti, predvsem tiste, ki nastanejo znotraj organizacije. Nekatere je sicer moč dobiti ali kupiti v okolju (zavezništva, licence), a jih lahko sodelavci ne sprejmejo kot svoje in lahko le malo zaležejo za izboljševanje konkurenčnosti (Tavčar 2006, 124-127).
Programi in osnovna dejavnost (poslanstvo) organizacije
Organizacija skuša v menjalnih razmerjih doseči priznanje za dodano vrednost, ki jo je z uveljavljanjem svojih programov dodajala vložkom med preoblikovanjem v izložke. Program je snovni izdelek ali nesnovna storitev, tudi družina izdelkov in storitev, namenjen opredeljeni ciljni skupini odjemalcev (ciljnemu segmentu tržišča). Program naj obsega takšne izdelke in storitve, da bodo odjemalcem ali uporabnikom, po njihovih zaznavah, prinašali pričakovane koristi.
Iz menjalnih razmerij sledi, da pričakujejo odjemalci in uporabniki koristi in da jim je praviloma dokaj vseeno, kakšni izdelki in storitve jim te koristi prinašajo ali omogočajo. Menedžment programov obsega izbiranje programov ter razvoj programov. Snovanje, izbiranje in pripravljanje novih programov je naloga top menedžmenta. Izvajanje vsakega programa obsega trženje oziroma menjavo, zatem snovanje (razvijanje) proizvodov in storitev ter tehnologijo, naposled pa proizvajanje proizvodov in izvajanje storitev iz vložkov v organizacijo.
..........................
Gospodarsko okolje bistveno vpliva na dejavnosti organizacije, prav tako družbeno, politično in kultursko okolje. Osnovna dejavnost (poslanstvo) je okvir programov organizacije.
.............................
Vsaka izmed teh sestavin zajema svoje cilje in svojo strategijo za doseganje teh ciljev, vsako strategijo pa sestavljajo dejavnost, urejenost in sredstva. Te tri vsebine se tesno medsebojno prepletajo. Odjemalci niso le kupci in plačniki za izdelke in storitve, so pogosto trženjska pot do končnih uporabnikov, pomemben vir informacij s tržišča, sodelujejo z organizacijo pri inoviranju, snovanju novih izdelkov in storitev, izbiranju tehnologije, pri vzpostavljanju proizvodnje in še kaj.
Dobavitelji niso le oskrbovalci organizacije z materiali, deli, napravami in storitvami ter prejemniki plačil zanje, temveč tesno sodelujejo pri snovanju in nastajanju ter spreminjanju izdelkov in storitev organizacije, prevzemajo od organizacije del izvajalnih dejavnosti, so pomemben vir financiranja in podobno. Gospodarsko okolje bistveno vpliva na dejavnosti organizacije, prav tako družbeno, politično in kultursko okolje. Osnovna dejavnost (poslanstvo) je okvir programov organizacije.
Obsega naj le toliko programov, kolikor jih podpirajo ključne zmožnosti. Spreminjanje osnovne dejavnosti (poslanstva) z odvzemanjem ali dodajanjem novih programov terja poprejšnjo strateško analizo (Tavčar 2006, 127-129).
.................................
Literatura
Tavčar, Mitja I. 2006. Management in organizacija – sinteza konceptov organizacije kot instrumenta in kot skupnosti interesov. Koper: Fakulteta za management.