Uspešen menedžer naj bi torej imel vsaj temeljna znanja o mikroekonomiji, makroekonomiji in ekonomski politiki, o veščinah vodenja in pogajanj, o podjetništvu, organizacijskih vedah, e-poslovanju, o statusnem in delovnem pravu in seveda o menedžment u ter strateškem menedžmentu. Kaj je torej menedžment? Lahko rečemo, da je presečna množica zgoraj naštetih znanj, veščin in vedenj, ki jih člani menedžmenta organizacije uspešno uporabljajo pri vodenju ljudi in poslovodenju organizacije.
Menedžment je relativno mlada veda, čeprav, poenostavljeno gledano, se z menedžmentom srečamo že v davni zgodovini. Že takrat so ljudje delovali v skupinah, ki jih je nekdo usmerjal, vodil, jim vladal. Bolj poglobljena analiziranja, opazovanja in opisovanja menedžmenta pa segajo dobro stoletje nazaj. Zveneča imena iz takratnega obdobja so industrijski organizator Frederick Taylor, rudarski inženir Henri Fayol in veliki administrator Max Weber. Skozi desetletja do danes je krojila razvoj menedžmenta vrsta menedžerskih teorij, katerim je sledilo združevanje zamisli.
Ljudje smo šibka bitja, tako telesno kot duhovno. Odrasel človek v najboljših letih zmore le nekaj 100 vatov moči, kar je pogosto manj kot večina sodobnih gospodinjskih aparatov. Pa vendar ljudje obvladujemo svet. A ne kot posamezniki, saj se posameznikova ideja hitro izgubi. Svojo civilizacijo smo gradili v skupinah. Skupaj smo delovali, kreirali zamisli. Nastajala so nova znanja, nove ideje. Skupine so nove ideje obdelovale, jih sčasoma usvojile, torej privzele za svoje. Postale so trajne, skupine pa so imele dovolj moči in vpliva, da so jih skozi zgodovino uveljavile.
Vendar skupina ne nastane sama od sebe. Nekdo mora ljudi povezati, jim postaviti skupne cilje, razdeliti med njih delo in pooblastila, ljudi sproti usmerjati in ugotavljati njihove dosežke. Skupino posameznikov, ki složno deluje za skupne cilje, lahko poimenujemo organizacija. Bolj všečen in domač nam je izraz podjetje, družba, firma, zavod, urad, oddelek, področje, poslovna enota, poslovna divizija in podobno. Gre za sestav ljudi, sredstev in virov, ki so ga zasnovali in ustanovili ljudje zaradi svojih koristi. V njem sodelujejo, na nek način so udeleženci v njegovih izidih. Organizacija je uspešna le, če posamezniki znotraj nje složno delujejo. To se praviloma zgodi samo od sebe, če organizacijo obvladuje nekdo, ki ima prava znanja in sposobnosti. To je menedžer.
Na organizacijo lahko gledamo z dveh vidikov. Prvi jo enači s strojem, napravo, instrumentom za dosego zastavljenih ciljev. A organizacija brez ljudi, brez sodelavcev, je le mrtva in prazna lupina. Šele ko jo »napolnimo« z ljudmi, lahko začne opravljati svojo dejavnost, poslanstvo. Zato drugi vidik govori, da je organizacija živ organizem, je skupnost interesov udeležencev. Šele sinteza obeh vidikov predstavlja celoto. Tako je organizacija vedno oboje, instrument in organizem. Naloga menedžerja je iskanje ravnovesja med obema vidikoma ter učinkovito in uspešno obvladovanje organizacije.
Ljudje v organizaciji vselej presojajo, kako se njihovi interesi skladajo z interesi organizacije. So interesi enaki, jih v organizaciji še lahko uveljavim, ali moje delo doprinese k skupnemu rezultatu? Ti interesi izhajajo iz minljivih in spremenljivih potreb ter iz trajnih vrednot. Ljudje imamo v osnovi pet osnovnih potreb, ki morajo biti pri odraslem zdravem človeku vedno v pravem razmerju. Te so potreba po preživetju, po ljubezni in pripadnosti, po moči, po svobodi in po zabavi. Potrebe in iz njih izhajajoči interesi se skozi čas spreminjajo. Ko človek potrebi zadosti, se porodi nova, ki ji ponovno poskuša zadostiti.
Drugače je z vrednotami. Vrednota je tisto, kar je za nekoga vredno, je tisto, v kar človek verjame. Je človekov odnos do nečesa, kar ima zanj večjo ceno, večjo veljavo v primerjavi z nečim drugim. Vrednote so se izoblikovale skozi zgodovino, kulturo okolja, v katerem človek živi. Se prenašajo iz roda v rod, preživijo stoletja in več. Vplivajo na človekovo življenje. In ker je človek del skupine, vplivajo na celotno skupino. Zato so zaželene skupine, katerih člani imajo enake ali vsaj podobne vrednote. Organizacije pa potrebujejo nekoga, menedžerja, ki zna take skupine prepoznati, jih sestaviti ter umno usmerjati.
............................
Viri:
Glasser, William. 1998. Teorija izbire – nova psihologija osebne svobode. Radovljica: TOP, Regionalni izobraževalni center.
Tavčar, Mitja I. 2006. Management in organizacija – sinteza konceptov organizacije kot instrumenta in kot skupnosti interesov. Koper: Fakulteta za management.
Tavčar, Mitja I. 2007. Strateški management – celostni koncept politike organizacije. Koper: Fakulteta za management.