Kitajska, največja onesnaževalka na svetu, je lani na letni ravni ponovno uspela znižati porabo premoga, in sicer za 3,7 odstotka, kažejo danes objavljeni uradni podatki iz Pekinga. Padec, ki sledi 2,9-odstotnemu znižanju leta 2014, je posledica ukrepov za zniževanje kroničnega onesnaževanja, na katerem je država gradila gospodarsko rast, piše francoska tiskovna agencija AFP. Kitajska se posledično spopada s hudim davkom, ki ga je imelo onesnaževanje na okolje in javno zdravje.
Poraba premoga se je v desetletju do leta 2014 kar podvojila, na več kot štiri milijarde ton na leto, v današnjih podatkih pa statistični urad ni navedel absolutne številke porabljenega premoga. Novembra se je sicer izkazalo, da so oblasti leta in leta poročale o nižji porabi od dejanske, tako naj bi samo leta 2012 v resnici porabili kar 17 odstotkov oziroma 600 milijonov ton premoga več, kot so sporočili sprva. Po novih podatkih naj bi premog na Kitajskem lani tako predstavljal 64 odstotkov vseh virov energije, potem ko je predlani zavzemal 66-odstotni delež.
"Ta statistika kaže, da Kitajska sledi načrtom, da bi precej presegla okoljske cilje, ki si jih je zadala v Parizu, kar je odlična novica za vse. Vendar pa vseeno ne zmanjšuje odvisnosti od premoga tako hitro, kot bi lahko," je podatke komentiral vidni predstavnik Greenpeacea na področju premoga Lauri Myllyvirta. Kljub zmanjšanju uporabe premoga so večja kitajska mesta pogosto zavita v gost smog, skoraj 300 mest pa lani ni doseglo nacionalnih standardov kakovosti zraka.
Napovedana odpuščanja bodo prizadela okoli 15 odstotkov delovne sile v vsaki od obeh omenjenih industrij, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Vlada bo za podporo presežnim delavcem namenila 100 milijard juanov (skoraj 14 milijard evrov). Čeprav časovnica še ni natančno določena, naj bi vlada v Pekingu v treh do petih letih zaprla obrate s proizvodnjo 100 do 150 milijonov ton proizvodnje železa in 500 milijonov ton proizvodnje premoga.
Presežne zmogljivosti v Kitajski proizvodnji, predvsem v železarstvu, predstavljajo vse večjo grožnjo svetovnim gospodarstvom, saj država na svetovnih trgih železo ponuja po dampinških cenah, je razvidno iz nedavno objavljenega poročila Trgovinske zbornice EU na Kitajskem. V železarstvu so se z 132 milijonov ton leta 2008 dvignile na 327 milijonov ton leta 2014. Okoli 1,3 milijona služb naj bi zaprli v premogovništvu, v železarstvu pa preostalih 500.000, je še povzel kitajski minister.
1052933.jpg