»Kreativnico smo odprli poleg naših poslovnih prostorov, da sva lahko z Davorinom in sodelavci mladim ves čas na voljo. Ptujska občina je sicer imela posluh za naše pobude po oblikovanju skupnosti mladih podjetnikov in ekip z dobrimi poslovnimi idejami in s podobnimi podjetniškimi ambicijami, a ker se po letu dni ni zgodilo nič prelomnega, smo se odzvali sami,« je pojasnil Ladič, ki se je s sodelavci odzval na potrebe mladih podjetnih ljudi podobno kot DEWESoft.



Ta je namreč pred časom nekaj mesecev v svojih prostorih v Trbovljah gostil startup Chipolo, kmalu pa bo začel urejati Katapult, ki bo prav tako skrbel za intenzivno podporo mladim podjetnim ekipam. »Prepričan sem, da so po vsej Sloveniji gazele, ki bodo ravnale podobno in bodo s svojim znanjem, tehnologijo in prodajno mrežo aktivno pomagale nastajajočim podjetjem,« je dejal Andrej Orožen, direktor DEWESofta.



»Posamezne ekipe so nas spraševale po različnih nasvetih, zato smo se odločili za sistemsko rešitev. Davorin ima dobre izkušnje iz bostonskega TechStars, kjer se je inkubiral Databox in dobil podporo za hitrejši razvoj. Ta znanja in izkušnje bo skušal prenesti v naše okolje. Kreativnica bo zagotavljala predvsem mentoriranje, delavnice, predavanja in povezovanja z drugimi inkubatorji oziroma organizacijami iz podjetniškega podpornega okolja,« je povedal Ladič.



V Kreativnico želijo sprejeti ekipe z dobro poslovno idejo in jim jo pomagati uresničiti. Pri tem ni potrebno, da gre za invencijo, pač pa želijo predvsem to, da mladi spoznajo pot od ideje do njene uresničitve. »Želimo, da presežejo strah in začetne težave, ki jih imajo predvsem zato, ker nimajo potrebnih znanj oziroma izkušenj. Predvsem potrebujejo usmeritve, kako se posla lotiti učinkovito in kako se izogniti napakam. Ena od idej je stiskalnica plastenk, pri čemer mi nimamo ustreznega znanja, jim bomo pa pomagali pri marketingu in prodaji. Poleg tega želimo, da se mladi družijo, izmenjujejo ideje in jih izboljšujejo ter izmenjava znanja tako med njimi kot tudi z nami, saj sem prepričan, da se drug od drugega lahko veliko naučimo.«



Prve štiri ekipe oziroma ideje, ki se bodo razvijale v Kreativnici, so GarageOnNet, Zadruga Bilka, VideoVherry in KulTurna Špranja. GarageOnNet je mobilna aplikacija, ki lastnikom voznega parka omogoča vodenje evidence o vozilu, omogoča spremljanje porabe goriva, stroškov servisov, zavarovalne police... Mobilna aplikacija je tudi VideoCherry, ki omogoča deljenje osebnih video vsebin s prijatelji in znanci. Zadruga Bilka se ukvarja z izdelavo prehranskih izdelkov in pripomočkov za domače ljubljence, KulTurna Špranja pa je zavod za spodbujanje inovativnega turizma.



Prav je, da podjetja ustanavljajo inkubatorje, poudarja Blaž Zupan z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. »Vsekakor je bolj smiselno, da to delajo podjetja. »Tudi v svetu je to utečena praksa. Na primer H-Farm v Italiji, pa ABC pospeševalnik in DsgnFwd pri nas. Razlogov za to je veliko. Podjetniki, ki zagotavljajo tudi mentoriranje, so predvsem bolj poslovno usmerjeni, omogočajo finančne vire, manj je birokracije. Naloga države je kvečjemu spodbujanje podjetij, da ustanavljajo lastne inkubatorje, pa tudi da  spodbuja podjetniško izobraževanje in mentoriranje znotraj šolskega sistema.«



V kratkem bodo stekla ureditvena dela v prostorih Katapulta, ki je nastal na pobudo DEWESofta, zlate gazele 2012. Za razliko od Kreativnice bodo v njem začeli delati startupi, ki so bodisi na samem začetku poslovne poti bodisi se že utrjujejo na globalnem trgu. Najprej bodo sprejeli štiri ekipe. Andrej Orožen, direktor DEWESofta, je prepričan, da je vsekakor smiselno, da podjetja zaženejo in pomagajo pri delovanju inkubatorjev, ter ob tem poudarja pomen ekonomike poslovanja tudi pri tovrstni ustanovi.



»Ne gre za to, da bi podjetje, ki vlaga v inkubator in pomaga ekipam, zaslužilo. Je pa pomembno, da se startupi ali ekipe z idejami, ki bodo dobile prostor v inkubatorju, od samega začetka zavedajo pomena podjetništva in da spoznajo njegove zakonitosti in pasti. Mi jim bomo nudili podporo pri vodenju financ, marketingu, prodaji, tehnologiji. Pričakujemo pa, da bodo „inkubiranci“ ob svojem času vrnili prejeto podporo, ki jo bomo vložili naprej za razvoj Katapulta,« pojasnjuje Orožen.



Prav podjetniški način razmišljanja po njegovem mnenju primanjkuje nekaterim državnim inkubatorjem, vloženi denar pa se ne povrne. »Glede vzpodbud ima tako država priložnost plasirati sredstva na rodovitna tla. Nova podjetja pomenijo tudi nove zaposlitve. Mi pa moramo v drugi fazi pomagati, da ostanejo zaposlitve trajne,« poudarja Orožen. »Je pa res, da bi lahko kar nekaj novih podjetij nastalo že, če bi podjetja pogledala vase, preverila, kaj jim povzroča največje stroške, to združila še s sosednimi podjetji ter našla rešitev za to v ustanovitvi novega podjetja, neke vrste spin offa.«