Leta 2010 v Londonu ustanovljeni start up, ki je uspel s platformo za prodajo visoke mode, ima ob londonski in newyorški pisarno tudi v Sloveniji, je pomembno dodano vrednost, ki jo podjetje prinaša v slovenski start up ekosistem, izpostavil Boštjan Špetič, avtor statistike investiranja v slovenske start upe, sicer pa soustanovitelj Zemante in eden od investitorjev sklada semenskega kapitala Silicon Gardens.
Analiza lanskih vlaganj v slovenske start upe sicer kaže, da se doma vseeno še vedno obrne malo kapitala, čeprav so poslovni angeli nekoliko oživeli in v mlada podjetja z globalnim potencialom vložili dober milijon evrov. A kljub razmeroma nizkim domačim vložkom se mladim podjetnikom vseeno ni treba na vrat na nos odpraviti čez lužo, saj se je v zadnjem letu izkazalo, da so evropski investitorji postali celo živahnejši od ameriških.
......................
84,2 milijona dolarjev so lani v slovenske start upe vložili evropski vlagatelji.
19,3 milijona dolarjev kapitala so prejeli od ameriških investitorjev, od kitajskih pa 10,5 milijona dolarjev.
.......................
Vse več zanimanja za slovenska inovativna podjetja pa izkazujejo tudi Kitajci, kaže Špetičev zemljevid investicij. »Ameriški investitorji so postali bolj konzervativni, v Evropi pa je še vedno na voljo dovolj evropskih sredstev, zapakiranih v sklade tveganega kapitala, tako da podjetja pri njih lahko dobijo tudi več denarja, kot ga dejansko potrebujejo,« o razcvetu evropskega kapitala pravi Špetič.
Vse močnejši na zahtevnem globalnem trgu
A kljub vsemu poudarja, naj podjetja ne gredo za kapitalom, temveč naj denar iščejo na trgih, kjer bi tudi sicer radi poslovali. »Če bi radi prodajali Američanom, naj gredo tja, ker jih sicer ne bodo razumeli in tudi ne bodo mogli prodajati,« pojasnjuje podjetnik in investitor, prepričan, da bi se več vlaganj odvilo tudi v Sloveniji, če bi država zanje uvedla davčne olajšave.
»Če sem zaslužil denar od kapitala in ga dam v obliki kapitala nazaj v neko drugo podjetje, ni s tem nihče nič na slabšem, le odložil sem plačilo davka,« je sistem davčnih olajšav za investicije, ki ga podpirajo tudi poslovni angeli, pojasnil Špetič. Vendar se politika bolj ukvarja s preostalim delom gospodarstva, ki šepa in potrebuje pomoč, medtem ko se ekosistem start upov precej bolj uspešno razvija sam.
K temu bo zagotovo bistveno pripomoglo tudi 127 milijonov dolarjev svežega kapitala, saj bodo vsi financirani start upi s tem lahko eno ali celo poldrugo leto nemoteno razvijali svoje produkte. »Gre za velike številke, ki za sabo potegnejo 120 produktov v različnih industrijah in na različnih trgih. Podjetja so zato dobro opremljena za tekmovanje na globalnem trgu, poleg tega pa gre za start upe, ki imajo znanje, so iznajdljivi in lačni uspeha,« ocenjuje Špetič in dodaja, da gre povečini za podjetja na področju spletnih rešitev za potrebe izobraževanja, mobilnosti in medijev, precej manj pa so za investitorje zanimivi razvijalci mobilnih aplikacij.