Slovenska visokotehnološka podjetja, ki so že sedaj želela sodelovati v projektih Evropske vesoljske agencije (ESA), a so imela zaradi nečlanstva Slovenije v ESA težave ali pa so se vanja vključevala preko partnerjev, pozdravljajo včerajšnji podpis sporazuma o pridruženem članstvu Slovenije. Hkrati pa poudarjajo, da je samo podpis gospodarskega ministra Zdravka Počivalška in generalnega direktorja agencije ESA Johanna-Dietricha Wörnerja na sedežu agencije v Parizu šele prvi korak.
Dosedanjo dinamiko aktivnosti v smeri polnopravnega članstva je namreč potrebno ohraniti in čim prej sprejeti za slovenska podjetja najbolj primerne razvojne programe ESA, saj bodo šele potem lahko sodelovali res kot polnopravni člani. Ta trenutek je v Sloveniji približno 40 podjetij, ki se ukvarjajo z visoko tehnologijo ter še nekaj ustanov, ki so močno zainteresirane za članstvo Slovenije v ESA
Uršič: To je dobra priložnost
»To je pomemben mejnik za slovensko znanost in gospodarstvo. Prepričan sem, da je to eden od boljših načinov za spodbujanje razvoja in promocije visokih tehnologij. V Sloveniji imamo izvrstne inženirje in strokovnjake, ki se lahko merijo z najboljšimi na svetu. Podjetniki pa moramo poskrbeti, da bomo znanja in veščine, ki jih bomo nadgradili skozi sodelovanje v projektih ESA, uporabili pri razvoju izdelkov, storitev in novih poslovnih modelov na novih trgih. Takšna sodelovanja so tudi izvrstna priložnost, da se učimo sodelovanja s partnerji - podjetji ali raziskovalnimi organizacijami - različnih velikosti in iz različnih držav. Tudi za to so potrebne veščine, ki pa jih moramo še pridobiti,« je komentiral Rok Uršič, direktor Instrumentation Technologies.
Podjetje sicer neposredno z ESA še ni sodelovalo, sodelujejo pa z Odsekom za komunikacijske sisteme z IJS, ki je v ESA vpet že več let. Se je pa na področju vesoljske tehnologije že preizkusil Cosylab, ki je sodeloval v projektu ALMA. »Tehnološka znanja in izkušnje podjetja s področja kontrolnih sistemov za pospeševalnike smo tako uspešno prenesli in uporabili na področju vesoljske tehnologije, natančneje na področju radijskih teleskopov. Observatorij ALMA v Čilu je največji in najdražji zemeljski astronomski projekt, sestavljen iz šestinšestdesetih 12-metrskih radijskih teleskopov in je rezultat sodelovanja evropskega znanja z znanstveniki iz Japonske, Severne Amerike in Čila. Projekt Alma predstavlja za Cosylab pomembno referenco zaradi zahtevnosti in velikosti projekta,« je pojasnila Andreja Smole iz Cosylaba.
Odpravljene administrativne ovire
Področje daljinskega zaznavanja in obdelovanja satelitskih podatkov sicer ni njihova osnova dejavnost, je pa tudi vesolje ena od strateških usmeritev kranjskega zagonskega podjetja GeoCodis, ki ga vodi Matjaž Ivančič, zato se na različnih ravneh udeležujejo dogodkov, ki so povezani s sodelovanjem z ESA.
»Pred časom smo sicer pričakovali, da se bo naša država odločila za polnopravno članstvo in s tem odprla vse poti sodelovanja z ESA, a tudi ta korak pomeni bolj enakopravno sodelovanje in iskanje partnerjev,« poudarja Ivančič.
»Vstop Slovenije v pridruženo članstvo ESA predstavlja odstranitev pomembne administrativne ovire za uporabo in prodajo naših storitev na evropskem vesoljskem trgu. Sinergise je pred šestimi meseci predstavil aplikacijo Sentinel Hub, ki bistveno poenostavi uporabo podatkov daljinskega zaznavanja v okviru projekta Copernicus in v praksi omogoči, da se evropska 6,7 milijarde evrov vredna investicija dejansko začne uporabljati v širokem spektru aplikacij. V ESA so sistem sprejeli z navdušenjem, zataknilo pa se je pri formalizaciji uporabe, saj Slovenija ni bila njena članica. Zato smo več časa porabili za iskanje alternativnih oblik sodelovanja kot pa za nadaljnji razvoj sistema,« opisuje Grega Milčinski, direktor podjetja Sinergise.
Milčinski upa, da bo med programi, za katere se bo odločila Slovenija, tudi opazovanje zemlje, »saj bo zaradi praktične uporabnosti na različnih področjih, kot so posledice naravnih nesreč, vplivi na kmetijstvo in okolje..., prineslo največjo dodano vrednost.«
Pomembno je izbrati primerne programe
Sinergise je do sedaj v programih, povezanih z ESA, ustvaril 180 tisoč evrov prometa, prihodnje leto pa pričakujejo med 400 tisoč in 700 tisoč evrov prihodkov na področju vesolja, od tega manjši del iz Esinih projektov, večji pa neposredno od uporabnikov njihovih storitev.
»Pomembno je, da izberemo tiste programe, v katerih bodo zainteresirana podjetja res lahko sodelovala. Naloga, ki je pred MGRT, zato ni lahka,« je komentiral Andrej Orožen, izvršni direktor DEWESofta, med drugim zlate gazele 2012, ki je do sedaj v projektih ESA sodeloval preko njihovega partnerja, sistemskega integratorja Clemessy. Zadnji posel je vreden tri milijone evrov. Dewesoft bo priskrbel instrumente, ki v enem združujejo krmilni in merilni sistem ter pomenijo inovacijo, uporabljali pa jih bodo pri testiranju raketnih motorjev šeste generacije vesoljskih raket ariene. Prve instrumente bodo poslali najverjetneje že konec tega leta, posel pa bo trajal tri leta.
Ekipa na MGRT si je zelo ambiciozno zastavila cilj, da bi sicer predvideno petletno prehodno obdobje do polnopravnega članstva skrajšali na dve leti in bi bila Slovenija lahko najpozneje v letu 2019 njena polnopravna članica. Sporazum, podpisan včeraj, morajo tako članice ESA kot Slovenija ratificirati do novembra, v začetku decembra, ko bo ministrska konferenca ESA v Luzernu, pa naj bi Slovenija že sporočila, v katerih opcijskih programih želi sodelovati.
Denar je največ za tri programe
Kot je pojasnila dr. Sabina Koleša z MGRT, je na voljo pet opcijskih programov, Slovenija bo izbrala dva ali tri, saj za več niti nima denarja. Najverjetneje bo stopila v program GSTP (Splošni podporni tehnološki program) in EOEP (Program opazovanja zemlje), tretji opcijski program je Prodex (znanstvene raziskave), medtem ko FLPP (za naslednje generacije vesoljskih plovil) in Artes (telekomunikacije) ne bi prišla v poštev.
Bo pa celotni prispevek Slovenije za sodelovanje v opcijskih programih s članarino vred znašal nekaj več kot 1,3 milijona, kot jih je do lani Slovenija letno plačevala kot sodelujoča država. Se bodo pa pred dokončno odločitvijo o izbiri opcijskih programov še pogovarjali z zainteresiranimi podjetji.
Je pa Slovenija s tem, ko se je odločila za pridruženo članstvo in ne takoj za polnopravno, pridobila, saj bo že sedaj lahko dobivala med dvakratnikom in sedemkratnikom vloženih sredstev. »To je samo statistika. Podjetja bomo dobila točno toliko denarja, kolikor ga bomo sama sposobna zaslužiti s prodajo za naročnike zanimivih produktov,« je ugotovitve, da majhne polnopravne članice ESA s projekti zaslužijo sedemkratnih vplačane članarine Orožen iz DEWESofta.
