Japonski raziskovalci z univerze v Kyotu so ugotovili, da mačke razumejo osnovne zakone fizike. Vsaj tako so sklenili po raziskavi, v katero so vključili 30 mačk – 22 jih je bilo iz na Japonskem izredno priljubljenih mačjih kavarn, osem pa je bilo hišnih.
V poskusu je imel glavno vlogo majhen plastičen zaboj, v katerem so bile tri železne krogle, ki so, če si zaboj tresel, ropotale. Poskus je potekal po različnih scenarijih, ki so jih menjavali po naključnem vrstnem redu, da se mačke ne bi začele dolgočasiti in ne bi izgubile zanimanja. Zaboj in njegovo vsebino so upravljali z elektromagnetom. Zaboj so premikali tako, da so bili ali pa niso bili upoštevani osnovni fizikalni zakoni. Enkrat so zaboj tresli in je v njem ropotalo, ko so ga obrnili na glavo, pa so iz njega padle krogle. Drugič so zaboj tresli in v njem ni ropotalo, ko so ga obrnili na glavo, pa iz njega ni padlo nič. Nato so tresli zaboj in v njem ni ropotalo, ko so ga obrnili na glavo, pa so iz njega padle krogle. In nasprotno, tresli so škatlo in je v njej ropotalo, iz nje pa ni padlo nič.
Ko je bilo nelogično, so predmet opazovale dlje
Mačke, ki so jih med opazovanjem predmeta snemali, so se na dogajanje odzvale tako, da so ob nelogičnih scenarijih v zaboj gledale dlje časa kot ob logičnih. Rezultati raziskave, ki so jo poimenovali Brez hrupa ni krogle, so bili objavljeni v publikaciji Animal Cognition, in naj bi razjasnili vprašanje, ali mačke razumejo gravitacijo. Po mnenju japonskih raziskovalcev je tako. »Mačke uporabljajo vzročno-logično razumevanje hrupa ali zvokov, da predvidijo obstoj nevidnih predmetov,« je povedal vodja raziskave Saho Takagi, ki je prepričan, da je študijo mogoče razumeti kot dokaz, da imajo mačke osnovno razumevanje težnosti; to naj bi se ujemalo tudi z mačjim načinom lova. V prihodnosti želi Takagi izvesti še raziskavo, v kateri bi proučeval, ali mačke iz zvoka lahko pridobijo informacije o velikosti in značilnostih predmeta.
Teorija kršenja pričakovanja analizira, kako se posamezniki odzivajo na nepričakovane dogodke, vendar pa rezultatov japonske raziskave ne more potrditi nobena druga študija, saj še nihče ni preučeval poznavanja osnovnih fizikalnih pravil pri mačkah. Oglasili pa so se tudi mačji behavioristi, ki menijo, da je razlika med enim in drugim opazovanjem dogajanja z zabojem, ki je le dve sekundi, premajhna, da bi dokazovala omenjeno teorijo. In ne samo to, razlogi, zakaj je mačka v zaboj enkrat gledala dlje, so lahko zelo različni. Če je najmanj časa gledala vanj takrat, ko ni ne ropotal ne vseboval krogel, je bilo to morda tudi zato, ker je bilo to najmanj zanimivo. Mačka bi bila skoraj zagotovo presenečena, če bi se naenkrat znašla z nogami, pritrjenimi na strop, ali če bi lebdela v zraku, vendar to še ničesar ne dokazuje. Teorija je torej po mnenju živalskih strokovnjakov sicer popolnoma verjetna, a za to, da bomo z gotovostjo rekli, da mačke vsaj malo razumejo fiziko, bo treba opraviti še kar nekaj raziskav.
