Kolektivna organizacija Zamp – Združenje avtorjev Slovenije je pred kratkim na letni skupščini nekoliko pretresla svoje upravno-nadzorne organe, a v vrhu organizacije ni prišlo do sprememb – predsednik združenja ostaja Tone Frelih, ki pa se je moral ob tem soočiti z nekaj očitki o netransparentnosti in neučinkovitosti poslovanja.
Očitek o netransparentnosti se nanaša na seznam članov Zamp, ki ni javno objavljen, v zvezi s čimer je informacijska pooblaščenka leta 2008 izdala mnenje, da je treba za njegovo objavo pridobiti soglasje vsakega člana posebej. »Sklep skupščine je bil, da znova povprašamo zdajšnjo informacijsko pooblaščenko, ali stališče ostaja enako,« pojasnjuje Tone Frelih. Založnik in avtor Mitja Čander, ki je neuspešno kandidiral za člana upravnega odbora Zamp, je predlagal tudi optimizacijo stroškov oziroma zaposlitev ljudi v združenju, s čimer bi se izognili strošku zunanje administrativno-tehnične službe.
Neučinkovito?
Zamp namreč posluje dvotirno: kot Združenje Zamp, ki pa mu administrativno-tehnične storitve opravlja Zamp, d. o. o. Stroški te službe so v zadnjih letih znašali med 28,8 in 36,6 odstotka nabranih sredstev združenja, ki jih je bilo v letu 2014 za 506.092 evrov in lani 586.200 evrov. Manjši strošek administrativno-tehnične službe bi seveda pomenil več sredstev za avtorje.
Lansko poslovanje d. o. o. z dobičkom direktorica družbe Andreja Stušek pojasnjuje kot izjemo: na rezultat poslovanja so vplivala poplačila obveznosti kabelskih operaterjev za pet let nazaj, medtem ko je v preteklih letih administrativno-tehnična služba poslovala z izgubo. Zamp ima po njenih besedah druge najnižje stroške med vsemi petimi kolektivnimi organizacijami (v odstotkih glede na zbrane avtorske honorarje).
Dvotirno poslovanje je kot problem prepoznala tudi nadzorna institucija, Urad RS za intelektualno lastnino (URSIL), ki je lani izdala sklep, da je šlo za nezakonit prenos opravljanja dejavnosti kolektivnega upravljanja na gospodarsko družbo v obsegu, ki presega administrativno-tehnične posle. Združenje Zamp in njegova administrativno-tehnična služba sta tako na zahtevo URSIL za leto 2016 natančneje definirala pogodbo, ki zdaj določa, da administrativno-tehnična služba obračunava provizijo v višini 30 odstotkov od zbranih avtorskih honorarjev.
Očitek, da stroški niso nikjer specificirani, Stuškova odpravlja s pojasnilom, da so na podlagi mnenja upravnega odbora v poročilih izraženi v pavšalu, kar pa lahko spremenijo. Administrativno-tehnična služba obdeluje honorarje za reprodukcijo avtorskih del iz različnih virov, od RTV in drugih medijev do gostinskih lokalov in trgovin, razdeljuje honorarje, vodi računovodstvo in opravlja administrativno-tehnične storitve.
Nezadovoljstvo le med posamezniki
Kritičnega pogleda na delovanje Zamp pa ne delijo vsi. Prevajalec Iztok Ilc, ki je član Zamp že deset let, letos pa je bil izvoljen tudi v UO, je z delovanjem organizacije zadovoljen. »Stroški administrativno-tehnične službe se mi zdijo razumni in služba na vsakoletni skupščini jasno pove, koliko dela je s pobiranjem nadomestil. Problem je v tem, da na skupščino hodi zelo malo članov. Večina se jih potem niti ne pozanima in si mislijo vse mogoče.« Zadovoljna je tudi prevajalka Saša Jerele, ki je bila letos znova izvoljena v upravni odbor: »Glede na trenutno maso zbranih sredstev je nerazumno pričakovati, da bi se lahko odstotek provizije, namenjen stroškom delovanja administrativno-tehnične službe, znižal.«
Saša Jerele meni, da problem ni v učinkovitosti poslovanja administrativno-tehnične službe, saj dolgoletne izkušnje in gospodarnost Zamp, d. o. o., omogočajo, da delo, ki je v nekaterih segmentih po obsegu primerljivo s Sazasovim, opravi za neprimerljivo nižje zneske. Problem je po njenem mnenju v tem, da zaradi nizkih tarif Zamp in ignorantskega odnosa države oziroma URSIL, ki že leta ne podeli pooblastila za pobiranje nadomestil iz naslova praznih nosilcev, mase zbranih sredstev ni mogoče bistveno povečati. »In to je tista točka, v katero bi se dejansko morale usmeriti kritike in prizadevanja zainteresirane javnosti.«
