Čeprav bo ljubljanski vinski sejem šele oktobra, so se pretekli teden na ljubljanskem gradu zbrali ocenjevalci, ki so v treh dneh ocenili prav vseh 408 vzorcev vina iz 21 držav in določili, kdo bo ljubljanski vinski prvak letošnjega mednarodnega vinskega sejma na Gospodarskem razstavišču. Vina je ocenjevalo štirideset degustatorjev iz štirinajstih držav.
Ko vstopite v dvorano, kjer ocenjujejo vina, vam je v hipu jasno, da je to resna zadeva. Ocenjevalci vsak za svojo mizo, obkroženi s kozarci, sedijo v popolni tišini, natakarji z rokavicami pa jim po vrstnem redu natakajo v črne vrečke zavite steklenice, označene s številkami. Zdi se, da igrajo šahovsko simultanko, ne pa ocenjujejo vina. Res je poskrbljeno za popolno anonimnost. Ne le da so steklenice zavite tako, da sta neprepoznavna tako oblika kot način zapiranja, prekriti so celo hladilniki, kjer jih hranijo, da nihče ne more poškiliti v notranjost. Še več – dan pred ocenjevanjem na novo oštevilčijo vse steklenice, da res ne bi bilo nikakršne možnosti, da bi kdor koli povezal vino in številko. Vse vzorce ocenijo po metodi sto točk v kombinaciji z opisno oceno vinskih parametrov in deskriptorjev arom. Če se ob prvem ocenjevanju večina ocenjevalcev odloči, da vino v steklenici ni bilo kakovostno, denimo zaradi zamaška, imajo možnost prihodnji dan ponoviti ocenjevanje.
Vinski okus se je spremenil
Pa vendar je pri ocenjevanjih vin vedno prisotno vprašanje, kako okus ocenjevalcev vpliva na oceno. Tudi eden izmed ocenjevalcev Guido Baldeschi, delegat OIV, Mednarodne organizacije za trto in vino iz Pariza, je priznal, da je v preteklosti raje pil vina polnega telesa, saj je odrasel v Toskani, zdaj pa bolj ceni rdeča vina z manjšo stopnjo alkohola. A kot je zatrdil, njegov osebni okus nikakor ne vpliva na ocenjevanje vina – kot ocenjevalec je profesionalec in se ne ozira niti na svetovne trende. »V zadnjih letih se je spremenil svetovni vinski okus. V preteklosti smo bili pod vplivom nekaterih ocenjevalcev vina, ki so diktirali svetovni okus in so preferirali vina polnega telesa, bordojski slog vina,« je prepričan Guido Baldeschi. Pri teh ocenjevalcih seveda misli na Roberta Parkerja. Toda po njegovem prepričanju se je zdaj to obdobje končalo: »Vračamo se k lahkim vinom, ki jih je lažje piti, z manj alkohola, manj telesa, a sam menim, da z več elegance in avtentičnosti.«
Na vinskem zemljevidu vse več novih držav
Ob razglasitvi ljubljanskih šampionov je očitno, da se spreminja tudi globalno svetovno tržišče. Med vzorci za ocenjevanje je bilo kar 70 odstotkov tujih vin. »V zadnjih petnajstih letih se je največji preskok zgodil v globalizaciji vinskega trga, ki se je zdaj razširil tudi v Azijo,« je prepričan Guido Baldeschi. Mednarodnost seveda pomeni ne le to, da vino pijejo v sicer ne ravno vinoljubnih državah, temveč je na vinskem zemljevidu vse več novih držav, ki sicer niso bile znane kot vinogradniške. »Med neznane vinske države še vedno sodijo tudi vzhodnoevropske države, Slovaška, Slovenija, Romunija, Moldavija. Vse te države bodo v prihodnosti zvezde evropskega vinskega trga, saj imajo kakovostna vina, a malce morajo še izboljšati tehnologijo in marketing. Prepričan sem, da bodo v prihodnjih desetih letih poskrbele za presenečenje,« je prepričan Guido Baldeschi.