Sedeš v naslonjač, nadeneš si slušalke in nato še malce nenavadna kartonasta očala, ki so ravno dovolj čvrsta, da lahko vanje vstaviš pametni telefon. Najprej slišiš veter, pred očmi pa je sprva zgolj nejasna zmeda. Prvi vzgib je, da snameš očala in rečeš, da je vse skupaj zanič, a nato se ozreš proti horizontu, sprostiš oči in jim dovoliš, da se privadijo. Nenadoma v daljavi zagledaš veličasten vrh najvišje med slovenskimi gorami. Čeprav si še vedno v domačem naslonjaču, si hkrati več kot dva tisoč metrov visoko, na ozkem zasneženem grebenu.
Miruješ, a vseeno se postopoma približuješ pobeljenemu vrhu Triglava. Nad seboj vidiš zgolj nebeško modrino, za seboj sončni vzhod, okoli sebe pa v daljavi druge vrhove Julijskih Alp. Le ko pogledaš proti nogam, te malce stisne, ko pomisliš, da bi že en napačen korak lahko pomenil usoden zdrs v globino. Vendar strah ni prehud, saj si doma na varnem. Iluzijo nevarnega zimskega sprehoda po strehi Slovenije je pričarala človeška iznajdljivost v sodelovanju z možnostmi, ki jih ponujajo sodobne tehnologije.
Opisana izkušnja je le ena od številnih, ki jim bomo lahko priča v prihodnosti. Tokratno so s pomočjo tehnologije za ustvarjanje navidezne resničnosti pričarali slovenski ustvarjalci digitalnih zgodb. S projektom Gremo na Triglav so želeli potencial sodobne tehnologije približati širši javnosti na zabaven in dostopen način ter z izbiro zadeli v polno. Čeprav stara modrost pravi, da mora vsak Slovenec vsaj enkrat obiskati Aljažev stolp, moramo mnogi priznati, da ga iz takšnih ali drugačnih razlogov doslej še nismo. Za tiste med nami, ki smo z Jakobom Aljažem tako rekoč v soimenjaškem odnosu, je to še večja sramota. No, obstajajo pa tudi tisti, ki imajo za neizpolnjevanje narodnostnega preizkusa tehtnejše razloge. Vendar čas, ko so se obiskovalci Triglava lahko pred drugimi postavljali s spomini na pravljični razgled z vrha Slovenije, se je iztekel.
Vzpon v vseh 360 stopinjah
Radovedneži bodo navidezni vzpon na Triglav lahko doživeli med letošnjim srečanjem Slovencev z vsega sveta Dobrodošli doma, poleg tega pa bo obogatil ponudbo Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani. Jure Mestek iz podjetja Mugo je pojasnil, da so za izdelavo izkušnje potrebovali dobre tri mesece, pri tem pa so morali večkrat pokazati tudi precej iznajdljivosti. Med prvimi izzivi je bilo vsekakor ogrodje, s katerim so popotovanje posneli. Ker virtualna resničnost zahteva, da snemalec ves čas zajema vseh 360 stopinj okolja, so morali kar sami ustvariti ogrodje, s katerim so šest pravilno razporejenih kamer lahko nastavili nekaj centimetrov nad plezalno čelado. »Zaprli smo se v delavnico, prosili očeta za pomoč in malo povarili,« se nasmejano spominja Mestek.
Ker je bilo letos na Triglavu veliko snega in bi bil takšen podvig prenevaren za neizkušenega hribolazca, je dovolj poguma in moči zbral izkušen gornik Mitja Šorn. Koliko snega je bilo na Triglavu tistega aprilskega dne, ko se je podal na vrh, kaže posnetek s prizorišča, kjer sicer stoji Aljažev stolp, gledalec pa namesto tega vidi zgolj zastavico, ki sramežljivo pogleduje iz debele bele odeje. Mestek je povedal, da je tudi tako izkušen gornik, kot je Šorn, še nekaj dni čutil posledice svojega verjetno najnenavadnejšega vzpona doslej. Zakaj so izbrali prav zimski vzpon, ki je že brez dodatne opreme težji, pa je Mestek pojasnil zelo enostavno: »Izkušnja je takrat še bolj dih jemajoča. Razmere so kot v Himalaji. Sicer je malce nižje, ampak je enako strašno.«
Širši potencial projekta
Za virtualno resničnost jim je uspelo posneti pot od Kredarice do vrha. Celotna izkušnja pa bo sestavljena iz treh delov primerne dolžine. Za uvod bo posnetek pokazal, kako se Šorn še v jutranji temi pripravlja na vzpon in prvi del poti, nadaljevala se bosta posnetka dveh strmih vzponov, za zaključek pa sta posneta sprehod po grebenu in Aljažev stolp.
Čeprav je izkušnja zabavna, ne smemo spregledati širšega potenciala, ki ga odpira ne le lenim radovednežem, temveč tudi resnejšim panogam slovenskega gospodarstva. Radi se pohvalimo, da je Slovenija polna naravnih biserov in celo nekaterih čudežev, a s tem se z retuširanimi zloženkami in spretno zmontiranimi posnetki bahajo tudi vsa druga turistična območja. Tovrstne predstavitve naših znamenitosti bi lahko prepričale še tako velike skeptike. Naj bo to s Triglavom, Postojnsko jamo, Rakovim Škocjanom, soškimi koriti ali planiško velikanko in neštetimi drugimi.
