»Salvete, amici! Pozdravljeni, prijatelji! Jaz, cesar Teodozij, vas z veseljem pozdravljam tu v prelepih krajih.« Tako je vzhodnorimski cesar, ki se je v spremstvu svojih vojščakov pripeljal na kvadrigi, štirivprežnem antičnem vozu, v soboto pozdravil ljudstvo v središču mesta.
Trebanjski koš, tridnevna športna in kulturna prireditev občine Trebnje, na kateri se predstavijo številna trebanjska društva, je namreč letos prvič po 28 letih, odkar jo pripravljajo, prinesla tudi duh zgodovine. Po besedah Luke Bregarja, idejnega pobudnika dneva Keltov in Rimljanov, kot so poimenovali sobotno celodnevno dogajanje, so želeli s prireditvijo pokazati, da »ni zgolj Novo mesto kraj bogatih arheoloških najdišč in zgodovine, ampak ima tudi Trebnje izjemno zgodovino, česar pa doslej nekako nismo znali ali pa zmogli pokazati.«
Keltsko pleme Latobiki v Trebnjem in Posavju
Da bi čim bolje pričarali duh rimskega cesarstva izpred dobrih šestnajstih stoletij, so Trebanjci v goste povabili skupino Rimljanov iz hrvaške občine Velika Gorica in Kulturno-izobraževalno društvo Teodozij iz Vrhpolja pri Vipavi, kjer že dolga leta obujajo spomin na veliko bitko pri Mrzli reki (šlo naj bi za reko Vipavo) iz leta 394.
Ime Praetorium Latobicorum, kot se je v rimskih časih imenovalo današnje Trebnje, dokazuje, da je tu živelo keltsko pleme Latobikov. Okrog leta 33 pred našim štetjem so njihovo ozemlje zasedli Rimljani, Latobiki pa so postali rimski državljani z omejenimi pravicami. Njihovi najbolj znani naselji v rimskem obdobju sta bili prav Praetorium Latobicorum in Municipium Neviodunum, današnje Drnovo v občini Krško. »Zgodovinarji celo trdijo, da smo bolj keltski kot rimski. Imamo pa dokazano zgodovino obeh ljudstev na tem območju,« pravi Bregar. O tem pričajo rimski grobovi, napisni kamni, ostanki zidov, novci in stare posode, najdeni v mestu in okolici ter ob trasi tedanje glavne rimske ceste, ki je povezovala Emono z vzhodnimi območji imperija.
Ljudstvo se je v soboto na osrednjem prizorišču radostilo že od jutranjih ur, najprej skupaj s Kelti v njihovem taboru in ob tržnici, nato z Rimljani, na drugi strani trga pa so kot most v prihodnost združili novodobne obrtnike. Iz dveh velikanskih kotlov, kakršne naj bi uporabljali tudi v antiki, je omamno dišalo. Prijazna rimska kuharica nam je pojasnila, da se v kotlih kuha ješprenj z zelenjavo in dimljeno klobaso. Menda tipična jed Rimljanov.
»Hitro si lahko Rimljan in Kelt v enem«
Medtem so ženske v značilnih belih oblačilih otroke učile plesati rimske plese, vestalke so se na drugem koncu trga pripravljale na pevski nastop. Pomembnejši Rimljani z lovorovimi venci na glavi so postopali ob točilnih pultih.
»Pri organizaciji takega dogodka je vedno problem biti strokoven na eni in turistično privlačen na drugi strani,« pravi Bregar, ki se je v soboto prelevil v Rimljana Lucija Klodija Priska. Gre za pribočnika rimskega guvernerja, ki naj bi, sodeč po pisnih virih, živel na območju Trebnjega. »Tehtnica prvo leto niha. Če si preveč strokoven, ostaneš v okvirih nekega muzeja, arhiva, ki se drži določene forme. Če pa si strogo turističen, se hitro zgodi, da kakšno stvar preveč poenostaviš ter postaneš Rimljan in Kelt v enem.«
