Kakšne posledice za slovenski trg bi lahko imela odločitev sodišča EU, da lahko zavedeni zavarovanci zahtevajo razveljavitev življenjskega zavarovanja, zanima tudi agencijo za zavarovalni nadzor (AZN). Čeprav agencija podrobnosti dosedanjih ugotovitev ne razkriva, pa jo po naših neuradnih informacijah bolj kot vsebina zavarovalnih polic zanima ravnanje zavarovalnih zastopnikov. Predvsem nezadovoljni zavarovalni zastopniki naj bi bili po dostopnih informacijah namreč tarče tujih pravnikov, ki prek njih iščejo zavarovance za skupinske tožbe.
Nadzornika zanima novačenje zavarovancev
»Na vprašanja o konkretnih odločitvah sodišča EU in morebitnem vplivu teh odločitev na slovenske zavarovalnice oziroma na pogodbe, sklenjene s slovenskimi zavarovalnicami, agencija ne more odgovoriti, ker navedeno še preučuje,« so nas odpravili v AZN, ko smo jih vprašali o morebitnih posledicah odločitve sodišča EU za slovenski zavarovalni trg. Pri tem velja sicer omeniti, da je luksemburško sodišče odločitev, ki je zadnje dni razburkala domači zavarovalni trg, sprejelo že leta 2013, kot smo poročali, pa se ugotovitve pravzaprav nanašajo na evropske direktive in njihov vnos v nacionalne zakonodaje, čemur je Slovenija zavezana od vstopa v Unijo leta 2004.
Kot trdijo naši viri, AZN o ustreznosti sklenjenih polic življenjskih zavarovanj slovenskih zavarovalnic ne dvomi. Prav nasprotno, prepričani so, da zavarovanci z morebitnim spodbijanjem polic večinoma ne bodo uspešni. Praksa, ki naj bi se je bali in jo želeli preprečiti, pa je menda novačenje zavarovancev, ki bi jih nezadovoljni zavarovalni zastopniki, morebiti tudi v sporih s svojimi nekdanjimi delodajalci, zdaj spodbujali k tožbam.
Številni zavarovanci, ki so jih k sklepanju življenjskih zavarovanj spodbujali z obljubami o visokih donosih (hkrati je zavarovanja domala nemogoče razveljaviti, če pa že, je izplačilo znatno nižje od vložka), želijo police razdreti in izterjati vplačila z obrestmi. A vprašanje je, koliko jim je odločitev sodišča EU to možnost približala. Zavarovalnice mirijo, da razlogov za vlaganje zahtevkov ni in da jih ne pričakujejo, sistemskega tveganja pa tudi v Slovenskem zavarovalniškem združenju ne vidijo. Direktorica združenja Maja Krumberger dopušča možnost posamičnih primerov. V Nemčiji naj bi bilo domnevno spornih kar 115 milijonov pogodb, vrednih 400 milijard evrov.
V pregled pogodb tudi zveza potrošnikov
Polovica tega zneska naj bi grozila tudi avstrijskim zavarovalnicam, prav avstrijski finančni svetovalci pa naj bi po poročanju medijev že prišli v Slovenijo in morebitne stranke snubili za skupinsko tožbo. Za svoje delo naj bi zahtevali kar 38 odstotkov od vrnjenega denarja. Več sogovornikov je omenilo, da naj bi bili glavne tarče prav nezadovoljni zavarovalni zastopniki.
Ugledni mariborski pravnik Šime Ivanjko, čigar inštitut se bo, kot smo poročali, lotil vzpostavljanja posebnega modela za ugotavljanje utemeljenosti izpodbijanja pogodb, o uspešnosti tovrstnih skupinskih tožb dvomi. Prepričan je, da je morebitna izpodbojnost odvisna od veliko več dejavnikov, kot je zgolj zavarovalna polica, med drugim tudi od tega, s kom je zavarovanec sklepal pogodbo, kako je seznanjen z zavarovalniškimi posli in podobno. Od polic, ki so jih na njegovem Inštitutu za zavarovalništvo in pravo doslej pregledali, bi lahko bile, kot nam je povedal, sporne tri police različnih zavarovalnic, a vsaj pri dveh primerih končnega odgovora glede morebitne spornosti brez dodatnega poizvedovanja ni mogoče dati.
Ivanjkov inštitut za zavarovalništvo pa ni edini, ki se je lotil pregledovanja polic življenjskih zavarovanj. Pogodbe z zavarovalnicami pregledujejo tudi v Zvezi potrošnikov Slovenije, kjer, kot so nam povedali, položaj na slovenskem zavarovalnem trgu še ocenjujejo.
Katja Svenšek
