Fascinacije z O. J. Simpsonom, zvezdnikom ameriškega nogometa, ki je bil pred 22 leti oproščen umora svoje nekdanje žene Nicole Brown in njenega partnerja Ronalda Goldmana, kar ni konec. Očitno bo to televizijsko leto minilo v znamenju serij, posvečenih prav njemu.
Potem ko je februarja na spored televizije AMC najprej prišla 10-delna igrana serija Ameriška kriminalna zgodba: Ljudstvo proti O. J. Simpsonu (American Crime Story: The People vs. O. J. Simpson), je ESPN, televizija, namenjena športu, posnela še petdelno dokumentarno serijo O. J.: Made in America. Sedem ur in 43 minut dolg dokumentarec, ki je premiero doživel na televiziji ABC, je kritiška srenja pozdravila s samimi superlativi, odlično pa je bil sprejet tudi med občinstvom na filmskih festivalih Sundance in Tribeca. ESPN pa je bil celo tako samozavesten, da je celotno serijo spravil še v kinematografe in ji s tem omogočil, da se bo lahko potegovala tudi za oskarja.
Dokumentarec o človeku in mestu
Medtem ko se je serija na FX osredotočila skoraj izključno na sojenje O. J. Simpsonu in precej manj na rasne razsežnosti primera in takratne napetosti med belopoltimi in temnopoltimi prebivalci Los Angelesa, je šel režiser Ezra Edelman globlje. Njegova serija ali, bolje rečeno, film je zgodba o O. J. in zgodba o L. A., o zvezdniku in oboževalcih, o temnopoltem športniku, ki so ga vsi, vključno z njim samim, dojemali kot belega, in o mestu, ki ga je naredilo, oboževalo in na koncu tudi izpljunilo – a šele po tem, ko je bil leta 2008 obsojen za oborožen rop v Las Vegasu.
Umor Nicole in njenega partnerja mu je ljudstvo dobro desetletje pred ropom oprostilo, čeprav so vsi dokazi kazali nanj. Imelo ga je preveč rado, veliko pa so tožilstvu pomagali tudi malomarnost v kriminalistični preiskavi, rasne napetosti v Ameriki in zvezdniški status, ki je mejil že na kultno oboževanje. Vsemu temu in še čemu se bistveno temeljitejše od svojih predhodnikov posveča tudi Edelman, saj so bile rasa, karizma in priljubljenost O. J. Simpsona med sojenjem pomembne ravno toliko kot dokazno gradivo. V 464 minutah, kolikor skupno traja pet epizod, za katerimi je zaznati ogromno raziskovalnega dela, se razvrsti množica arhivskih posnetkov, o svojih izkušnjah z njim pa je spregovorilo kar 72 ljudi.
Serija, ki bi jo morali gledati kot film
Edelman si želi, da si gledalci serijo pogledajo v enem kosu, ker bodo tako dobili največ od nje. »Filmov ne gradim z mislimi na reklame. Ni mi v interesu gledati nečesa, kar je narejeno tako, da bi se moralo gledati v enem kosu, pa to prekinjajo z oglasi in čim podobnim,« pravi. Skozi dobrih sedem ur materiala so se tisti, ki so si serijo ogledali na mah, menda prebili brez težav, kritiki pa so pozdravili režiserjev pristop, po katerem O. J.: Made in America ni samo film o zločinu, ampak tudi o socialnih in političnih okoliščinah, v katerih se je ta zgodil, ter analiza Simpsonove slave in napak losangeleške policije, ki so pripeljali do Simpsonove oprostitve. Serija je po mnenju marsikoga presegla celo odlično dokumentarno serijo televizije HBO The Jinx, ki se je osredotočila na lik in delo milijonarja in morilca Roberta Dursta, ali Netflixovo Making a Murderer, ki se je skozi desetletno obdobje ukvarjala s primerom po krivem obsojenega Stevena Averyja, v en glas pa jo opisujejo kot mojstrovino. Los Angeles Times na primer kot mojstrovino v novinarstvu in kinematografski umetnosti, kritik bloga Rogerja Eberta Brian Tallerico pa kot neverjetno ambiciozen projekt raziskovalnega novinarstva, ki svoj subjekt postavi v širši kontekst konca 20. stoletja.
