Slovenijo je konec tedna obiskala kitajska delegacija, ki je koprsko luko in slovenske železnice tokrat pustila ob strani. Petintrideset uglednih kulturnih menedžerjev, tako akademikov kot direktorjev najvidnejših kulturnih ustanov, obenem pa še predstavnik kitajskega ministrstva za kulturo Guan Xin, se je udeležilo kulturne ekspedicije. Po, kot kaže, uspešnih pogovorih s slovenskimi predstavniki na majskem 16+1 Art Forumu v Pekingu so se odločili, da Slovenijo obiščejo v želji po medkulturni izmenjavi in poslovnih mreženjih na področju kulture.
Kulturno ministrstvo neodzivno
Pobuda za obisk je prišla od Kitajcev. Kot sta potrdila producentka na področju scenskih umetnosti Nataša Zavolovšek, ki na Kitajskem že vodi mednarodni plesni kamp, in glasbenik Nikola Sekulović, eden od slovenskih udeležencev Art Foruma, so se tokrat kitajski predstavniki in nekateri slovenski kulturniki srečali neposredno. Ministrstvo za kulturo ob obvestilih o prihodu kitajske delegacije ni pokazalo nikakršnega zanimanja za gostiteljstvo ali (so)organizacijo, četudi gre za ogromno državo in torej velike priložnosti za slovensko kulturo. Trenutno nezanimanje je mogoče pripisati kadrovskim zamenjavam na ministrstvu, pravita Sekulović in Zavolovškova. Katarina Culiberg s kulturnega ministrstva se je srečanja s kitajskimi gosti nenapovedano sicer udeležila in povedala, da ministrstvo za kulturo na načelni ravni in v okviru zmožnosti sodelovanje s Kitajsko seveda podpira.
V Sloveniji so Kitajci obiskali okoli petnajst kulturnih prireditev, denimo koncert Marka Hatlaka, nastop plesne skupine En-Knap, Akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča in Carmine Slovenice. Obiskali so slovenska gledališča, denimo Mini teater, razstave v Mestnem muzeju in Mestni galeriji Ljubljana, kjer so se družili s slovenskimi umetniki, denimo igralcem in plesalcem Primožem Bezjakom, in še več dogodkov v Cankarjevem domu. Zanima jih, pravijo, ne le institucionalna kultura, temveč tudi neodvisna scena, kot kaže, predvsem področje glasbe in scenskih umetnosti, torej sodobnega plesa in baleta, kar je zaradi jezikovnih ovir razumljivo.
Predvsem glasba in scenska umetnost
Sodelovanje s slovenskimi umetniki si Kitajci obetajo že prihodnje leto. Plesalec in koreograf Gregor Luštek, ki je aktiven v že omenjenem projektu mednarodnega plesnega kampa, pripravlja v Pekingu veliko plesno koprodukcijo z mladimi evropskimi in kitajskimi študenti. Kitajci imajo namreč po mnenju Zavolovškove odlične plesalce, nimajo pa znanja modernega plesa. Na tem področju bosta Opera in balet Ljubljana in Exodos sodelovala s pekinško plesno akademijo. Skladatelj Rok Golob že piše skladbo za orkester kitajskih tradicionalnih glasbil, okvirni dogovori naj bi že potekali tudi s Carmino Slovenico, Perpetuum Jazzile in nekaterimi slovenskimi avtorji na področju popularne glasbe. Oblikovali naj bi dva mednarodna orkestra na področjih ljudske in klasične glasbe, v načrtu je slovenska izdaja knjige o starih kitajskih glasbilih.
Direktor kitajskega jazzovskega festivala Huang Yong je bil navdušen nad dejstvom, da je slovenski festival jazz glasbe star že 57 let, kitajski ima namreč zgolj enajst let dolgo zgodovino in jazz se na Kitajskem posledično še ni razvil do polnega potenciala. »Prizadevali si bomo, da pride nekaj vaših kakovostnih umetnikov s področja jazza in sodobne glasbe sodelovat z našimi ustvarjalci, sploh mladimi glasbeniki. Nekdo jim mora pokazati, na kakšen način lahko ustvarjajo našo lastno, kitajsko jazzovsko oziroma glasbeno tradicijo, kot ste jo že ustvarili Slovenci. Ne zanimajo nas torej zgolj nastopi slovenskih umetnikov, želimo si skupnega razvoja in deljenja izkušenj,« je bil optimističen Huang Yong, ki je med drugim nekaj besed že izmenjal tudi z umetniškim vodjo Jazz festivala Bogdanom Benigarjem.
Njegove besede je potrdil tudi predstavnik kitajskega ministrstva za kulturo Guan Xin: »Nočemo rokohitrskega, temveč globlje sodelovanje. Na Kitajskem smo se v zadnjih desetletjih ukvarjali predvsem z ekonomijo in z načini, kako izboljšati življenjski standard ljudi, kar nam dokaj dobro uspeva, a Kitajci smo včasih preveč osredotočeni na zaslužek, premalo naredimo za uživanje življenja, kar Slovenci še znate. Vaš zdrav življenjski slog sem lahko opazoval na ulicah in v parkih, na odprtih festivalih. Vaša umetnost nam torej lahko prinese drugačen pogled na življenje, posledično nas sodelovanje z vašimi umetniki, ki so vselej neumorno zagnani pri svojih projektih, izjemno zanima. Takšna predanost umetnosti je na Kitajskem redka.«