Obrambni ministri Nata bodo danes na svojem zadnjem ministrskem zasedanju pred julijskim vrhom zavezništva v Varšavi pripravljali vrhunsko zasedanje voditeljev severnoatlantskega zavezništva. To bo potekalo v luči zaostrenih odnosov zavezništva na njegovem vzhodnem in južnem krilu. »To je odločujoč trenutek za zavezništvo. Izzivi, s katerimi se soočamo, so trajni, zato se moramo biti pripravljeni z njimi soočati dolgoročno,« je dejal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.
Znak za zaščito zaveznikov
Članice Nata bodo julija predvidoma poskušale okrepiti svojo obrambno in zastraševalno politiko Nata proti Rusiji, s katero so že od pripojitve ukrajinskega Krima leta 2014 v oživljeni hladni vojni. Večje odvračanje nekdanjega sovražnika, s katerim je Nato vse do ruskega posega na ozemlje njihovega interesnega območja vodil politiko zbliževanja, želijo doseči tako s krepitvijo obrambnih zmogljivosti držav članic in partnerskih držav (v sredozemskem bazenu, z Moldavijo, Gruzijo in Ukrajino) kot z napotitvijo 4000 Natovih vojakov v države, ki jih ruski poseg v Ukrajini najbolj skrbi.
Štiri bataljone – prva tovrstna krepitev po padcu železne zavese – bodo nastanili v Litvi, Latviji, Estoniji in na Poljskem. »Tako bomo poslali jasen znak, da smo pripravljeni zaščititi vsakega zaveznika,« je ocenil Stoltenberg. Večnacionalni bataljoni s šest- do devetmesečnimi rotacijami bodo pod krovnim poveljstvom Nata. Vodenje posameznega bataljona pa naj bi prevzele ZDA, Nemčija, Velika Britanija in Kanada. Sodelovanje v bataljonih je sicer prostovoljno, pričakuje pa se sodelovanje vseh držav članic, torej tudi Slovenije, s čimer naj bi se pokazala enotnost zavezništva. »Vsak napad na eno od teh držav bo nemudoma naletel na Natove enote in odziv zavezništva,« je povedal Douglas E. Lute, ameriški veleposlanik pri Natu.
Novo zasedanje z Rusijo ni izključeno
Toda tik pred ministrskim zasedanjem so baltske države podvomile, da bodo predvidene okrepitve Natove prisotnosti na njihovem ozemlju zadostovale za nevtralizacijo ruske grožnje. Načrtovana napotitev 4000 vojakov se jim zdi zgolj simbolična gesta. Čeprav je ruski zunanji minister Sergej Lavrov pred dnevi poskušal pomiriti zavezništvo z besedami, da Rusija nikoli ne bo napadla ene od članic zavezništva, baltske države želijo še večjo pomoč Nata, predvsem za varovanje svojega zračnega prostora, saj trenutnih patrulj štirih britanskih in štirih portugalskih lovcev brez pristojnosti posredovanja ne vidijo kot zadostno obrambo. Prav tako bi želeli pridobiti raketno obrambo srednjega dosega in preprečitev ruskih poskusov, da bi nameščanje okrepitev Nata v baltske države poskušala preprečiti v akvatoriju pred eksklavo Kaliningrad. Stoltenberg se na želje baltskih držav ni odzval neposredno. Dejal je le, da bo zavezništvo nenehno preučevalo obrambne potrebe teh držav.
V takšnem napetem ozračju še vedno potekajo pogovori o morebitnem novem zasedanju sveta Nato-Rusija pred varšavskim vrhom. Stoltenberg ni želel povedati, ali se bo srečanje zavezništva z Moskvo resnično zgodilo še pred vrhom. »Z Rusijo se moramo dogovoriti o dnevnem redu,« je dejal Stoltenberg. Po njegovih besedah je Nato ob krepitvi svoje obrambe še naprej pripravljen voditi dialog z Rusijo za preprečitev incidentov. Ruski opazovalci so se sicer v minulih dneh že udeležili Natove vaje Anakonda, največje vojaške vaje Nata v vzhodni Evropi po padcu železne zavese. To se v političnih krogih severnoatlantskega zavezništva razume kot pripravljanje ruske javnosti na morebitno novo zasedanje sveta Nato-Rusija.
