Ministrstvo za delo je po lanskem pomanjkanju denarja znova zagnalo programe subvencioniranja zaposlitev. Že nekaj časa je v teku javno povabilo za spodbujanje zaposlitev mladih Prvi izziv, maja pa je zavod za zaposlovanje začel sprejemati prijave tudi za Zaposli.me.
Prvi izziv 2015 je tokrat namenjen zaposlovanju brezposelnih iz vzhodne Slovenije, mlajših od 30 let. Subvencija znaša 7250 evrov, predvidena pa je za najmanj 15-mesečno zaposlitev za polni delovni čas, ki vključuje trimesečno poskusno delo, s katerim lahko delodajalci najprej preizkusijo in usposobijo mlade za delovno mesto ter jih pozneje obdržijo v delovnem razmerju, če poskusno delo uspešno opravijo. V Prvem izzivu je predvidenih 2859 zaposlitev, za kar je skupno na voljo 20,7 milijona evrov. Zaradi precej skromnega odziva delodajalcev je zavod končni rok za oddajo ponudb iz letošnjega junija podaljšal do 31. marca 2017.
Program Zaposli.me je v skladu z novimi usmeritvami aktivne politike zaposlovanja namenjen starejšim, dolgotrajno brezposelnim ter mladim z nizko izobrazbo. Subvencije za najmanj enoletno zaposlitev znašajo od 5000 do 7000 evrov, na voljo pa bodo nekaj več kot 6000 brezposelnim. Za Zaposli.me je zagotovljenih 34 milijonov evrov, 20 odstotkov prispeva slovenski proračun, 80 odstotkov EU, pri čemer bo 60 odstotkov vseh sredstev namenjenih za brezposelne s stalnim prebivališčem v vzhodni, 40 pa v zahodni Sloveniji. Javno povabilo je odprto od 3. junija do porabe sredstev, najdlje pa do 31. julija 2017.
Vprašljiva učinkovitost subvencij
Za subvencioniranje zaposlitev bo letos in prihodnje leto skupaj namenjenih 62,6 milijona evrov, kar je dobra tretjina vseh sredstev za aktivno politiko zaposlovanja. V program bo vključenih nekaj več kot 11.000 brezposelnih, od katerih naj bi po ocenah zavoda za zaposlovanje po pol leta ohranilo zaposlitev okoli 7000 oseb.
Čeprav so subvencije delodajalcem eden ključnih ukrepov aktivne politike zaposlovanja, pa nekateri analitiki dvomijo o njihovi učinkovitosti. Tako je na primer Ekonomski inštitut pravne fakultete (EIPF) v svoji študiji iz leta 2012 ocenil, da ukrepa spodbujanja novega zaposlovanja in zaposlovanja starejših brezposelnih oseb ne sodita med zelo uspešna ukrepa za zmanjšanje brezposelnosti. Večina tistih, ki sodelujejo v programu, se vrne med registrirane brezposelne, kar kaže, da je osnovni cilj delodajalca pridobitev finančnih sredstev in ne povečanje zaposlenosti, so zapisali v analizi. Bolj kot subvencije delodajalcem naj bi bila učinkovita usposabljanja in izobraževanja brezposelnih. Čeprav začasno zmanjšajo intenzivnost iskanja zaposlitve, pa so rezultati, kot ugotavlja EIPF, po dveh letih že pozitivni.
Na ministrstvu za delo se s temi ocenami ne strinjajo povsem in pravijo, da se glede na analize zavoda za zaposlovanje splača vlagati tako v usposabljanja in izobraževanja kot v subvencije za zaposlitev. Pri tem pa poudarjajo, da je učinkovitost posameznega programa odvisna zlasti od ciljne skupine oseb, ki jim je program namenjen.
Najuspešnejše so subvencije za samozaposlitev
Pri usposabljanjih in izobraževanjih sta po analizi zavoda najuspešnejša programa usposabljanje na delovnem mestu in delovni preizkus. Konec lanskega leta je bilo namreč zaposlenih kar 75 odstotkov udeležencev enega ali drugega programa v letu 2014. K uspešnosti usposabljanja na delovnem mestu je po oceni ministrstva pripomoglo tudi določilo, da mora delodajalec zaposliti vsaj tretjino vseh vključenih oseb, preden se lahko ponovno prijavi na javno povabilo.
Precej spodbudni so po analizi zavoda za zaposlovanje tudi rezultati učinka subvencij. Pri programu Zaposli.me je med udeleženci v letu 2013 po enem letu ohranilo delo 66,3 odstotka vseh oseb, ki so bile v program vključene v letu 2013, pri Prvem izzivu pa kar 77 odstotkov. Manj uspešni so programi za starejše. V programu »50 plus« je po samo enem mesecu ohranilo zaposlitev le 58 odstotkov oseb, v programa Delovna vključenost starejših oseb pa 54 odstotkov. Podatki za zaposlitev po enem letu za ta dva programa še niso na voljo.
Medtem ko so po eni strani najmanj učinkovit ukrep javna dela, kjer znaša delež oseb, ki ohranijo zaposlitev po enem mesecu, le okoli 14 odstotkov, pa preseneča učinek subvencij za samozaposlitev. Kljub številnim kritikam tega programa, ki je bil v letu 2014 tudi odpravljen, je bilo med osebami, ki so pridobile subvencijo za samozaposlitev v obdobju od 2010 do 2014, konec lanskega leta še vedno zaposlenih oziroma samozaposlenih kar 82 odstotkov.
