Projektno učenje za mlajše odrasle (PUM), ki so ga uvedli leta 1999, ugotavlja, da je treba program za mlade brezposelne med 15. in 26. letom starosti, ki so predčasno opustili šolanje, nadgraditi. Oblikovali so program Projektno učenje mlajših odraslih (PUM-O), v katerega naj bi vključili 260 mladih v 12 slovenskih mest.
Ključni cilj nadgradnje je izboljšati zaposljivost mladih, zato jim je ob vključitvi v PUM-O na voljo tudi več drugih ukrepov iz programa Aktivne politike zaposlovanja (APZ). Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za celoten projekt do leta 2021 namenja 12 milijonov evrov, cilje programa pa naj bi doseglo med 75 in 80 odstotkov vključenih mladih.
PUM-O naj bi mlademu človeka, potem ko je doživel osebno stisko in opustil šolanje, pomagal pri uspešnem vključevanju v socialne mreže, osmislil in ga motiviral za učenje in dejavno reševanje problemov, vnesel v njegov vsakdanjik nov življenjski ritem ter tako ustvaril izhodišče za uspešnejše približevanju trgu dela oziroma za dokončanje šolanja.
Tri četrtine se jih postavi na lastne noge
Ti mladi so iz različnih socialnih okolij, skupno pa jim je, da so doživeli hudo stisko, ki je okolje ni prepoznalo pravočasno. »Imajo nacepljene probleme. In izstop iz šole je samo posledica tega,« poudarja Natalija Žalec, avtorica programa na Andragoškem centru Slovenije.
Projektni cilj je, da si po desetih mesecih dela v PUM-O mladi ustvarijo vizijo in pridobijo kompetence uza uspešno kariero. Postavili so si ga na temelju izkušenj iz PUM. »Nekateri mladi so ob vključitvi v delo skupin prav zacveteli in z opravljanjem izpitov zelo uspešno nadaljevali šolanje. Rekorderka je v pičlega pol leta opravila kar 26 izpitov. Zadnja evalvacija iz leta 2010 je pokazala, da jih je 47,8 odstotka nadaljevalo redno šolanje, 26,3 odstotka se jih zaposlilo, pri čemer jih je 18,3 odstotka nadaljevalo šolanje ob delu, 5,9 odstotka pa uresničilo nekatere svoje podjetniške zamisli,« je naštela Natalija Žalec ter poudarila, da je pri tem slovenski program med bolj uspešnimi. Pred leti je na Finskem, ki je na področju izobraževanj odraslih velesila, veljalo, da so programi namenjeni tej ciljni skupini uspešni, če so udeleženci programske cilje dosegli 40-odstotno.
Za vsakega mladega posameznika oblikujejo karierne cilje in izvedbeni program, ki mu dosledno sledijo. »Oblikujemo ga na temelju posameznikovih interesov in izobraževalnih potreb. V skupinah mladi opravljajo projekte in dobivajo znanje ter veščine, ki jih potrebujejo ob vključitvi na trg dela. V skladu z evropsko direktivo mlade usmerjamo k pridobitvi čim višje izobrazbe, ki načeloma zagotavlja trajnejšo zaposlenost,« pojasnjuje Natalija Žalec.
Še sive pege
»Program PUM-O bomo izvajali prvič in ga tudi evalvirali. A na podlagi izkušenj iz PUM lahko rečemo, da le pri slabi desetini udeležencev ni premikov v želeno smer. Mlad človek se mora naučiti dnevno postavljati cilje in ob koncu dneva tudi pogledati bilanco. Je pa res, da si mora družba prizadevati, da ne izgubi nobenega mladostnika. Državo med drugim drago stane, če mlad človek nima izobrazbe in službe, če je zaradi tega socialno osamljen, je slabo pismen, če trajno zboli ali zapade celo v kriminal,« omenja Žalčeva.
Mlade je v PUM-O vabil Zavod RS za zaposlovanje po pogovoru s svetovalci, ki jih imajo mladi brezposelni na zavodu, v PUM-O pa se še vedno lahko prijavijo brezposelni mladi, ki bi obiskovali program v Kopru, Mariboru, Murski Soboti, Tolminu, Novem mestu, Zagorju in Slovenj Gradcu. Ker je v nekaterih regijah v Sloveniji program mladim težje dostopen, razmišljajo o njegovi vzpostavitvi v še najmanj dveh mestih. Sive lise so namreč še ptujsko-ormoško območje, v Beli Krajini, na Notranjskem in v Posavju.