V okviru centra za zdravje na daljavo koroške regije, kjer sodelujeta Splošna bolnišnica Slovenj Gradec in ZD Ravne na Koroškem, trenutno spremljajo okoli dvesto bolnikov iz koroške ter savinjsko-šaleške regije.
Bolniki s srčnim popuščanjem si po navodilu iz ambulante vsak dan doma izmerijo krvni tlak, srčno frekvenco, težo, zasičenost krvi s kisikom, sladkorni bolniki pa krvni sladkor. Te podatke merilne naprave nato samodejno posredujejo po mobilnemu telefonu (prek povezave bluetooth) v center za zdravje na daljavo Cezar. »Projekt omogoča boljšo skrb za kronične bolnike, izboljšuje kakovost njihovega zdravljenja in preprečuje hospitalizacije,« ključne prednosti poudari prim. dr. Cirila Slemenik Pušnik, zdravnica v SB Slovenj Gradec. Kot še dodaja, je medicinsko osebje v centru opozorjeno, kadar podatki presegajo mejne vrednosti in zaradi česar bolnik morda potrebuje strokovno pomoč. »Medicinska sestra, operaterka v centru Cezar, v primeru, ko so mejne vrednosti presežene, podatke še enkrat pregleda, nato pa po telefonu pokliče bolnika in se z njim pogovori. Če ima bolnik resnično težave, si podatke ogleda še zdravnik specialist. Ta na podlagi izmerjenih vrednosti bolniku svetuje, mu po potrebi odredi drugačno jemanje zdravil, prilagodi odmerek inzulina oziroma povabi bolnika, da se oglasi v specialistični ambulanti ali v bolnišnici,« pojasnjuje Slemenik-Pušnikova.
V bolnišnici prihranili milijon evrov
Omenjeno podporo bolnikom sta bolnišnica in ravenski zdravstveni dom vzpostavila ob podpori podjetja MKS iz Ljubljane in v okviru evropskega projekta Združeni za zdravje (United4Health), katerega cilj je bil prenesti že preizkušene modele telemedicinskih storitev v okolja, kjer jih še niso uvedli. V projektu je sodelovalo 15 regij iz devetih evropskih držav, na tak način pa so na Koroškem več kot leto spremljali 340 bolnikov s sladkorno boleznijo ter okoli 150 bolnikov s srčnim popuščanjem.
Podatki pri vključenih bolnikih kažejo, da se jim je zdravje v povprečju izboljšalo, saj so ugotovili nižanje vrednosti krvnega tlaka in srčne frekvence, pri sladkornih bolnikih pa tudi, da so se znižale povprečne vrednosti krvnega sladkorja, ki ga merijo laboratorijsko.
»Učinkov na zmanjšanje števila amputacij, na odložitev števila dializ ali na zmanjšanje števila preprečenih oslepitev na račun tovrstnega spremljanja teh kroničnih bolnikov pa do zdaj še nismo mogli oceniti. Zagotovo pa ima tovrstna podpora na daljavo pri bolnikih s srčnim popuščanjem tudi posredne učinke, saj smo v bolnišnico v tem obdobju sprejeli 70 odstotkov manj bolnikov, za skoraj 80 odstotkov pa je krajša tudi ležalna doba,« razloži Slemenik-Pušnikova. Navsezadnje je bolnišnica v poldrugem letu zaradi tega prihranila milijon evrov.
Na ministrstvu čakajo na vlogo
Bolniki sami podpirajo program podpore na daljavo. Rezultati bodrijo tudi zdravstvene delavce, ki so vključeni v podporo, zato bodo projekt nadaljevali in obenem pripravljali nove, da bi vključili še bolnike po kapi ali srčnem infarktu, s kronično povišanim krvnim tlakom, kronično debelostjo in druge.
Telemedicinske storitve so zagotovo izziv za prihodnost, a žal sistemsko financiranje ni urejeno, zato so stroški pilotnega projekta za zdaj na plečih slovenjgraške bolnišnice in ravenskega zdravstvenega doma.
Kot so pojasnili na ministrstvu za zdravje, pa vloge izvajalcev programa za obravnavo na zdravstvenemu svetu še niso prejeli. To pomeni, da tudi odločitve o tem, ali nov način spremljanja bolnikov financirati na nacionalni ravni oziroma ga uvrstiti na prednostni seznam financiranja, še ni moglo biti.
Nove aplikacije terjajo reorganizacijo dela
Kot pravijo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), gre v primeru projekta slovenjgraške bolnišnice za razvoj novih zdravstvenih aplikacij, kar je v pristojnosti ministrstva za zdravje, Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in medicinske stroke, na primer v okviru projekta E-zdravje. Te aplikacije lahko bistveno spremenijo sedanji način organizacije dela.
»Zato je treba v bolnišnicah in zdravstvenih domovih poskrbeti za ustrezne organizacijske spremembe, uvesti nove protokole in klinične poti za nov način obravnave bolnikov. Razmisliti bo treba tudi o smiselnosti sedanje delitve dela med primarno, sekundarno in terciarno ravnijo zdravstvene dejavnosti, pa tudi o vlogi referenčnih ambulant, ki naj bi jih do leta 2017 uvedli pri vseh splošnih zdravnikih,« pravi Damjan Kos iz ZZZS. Dodaja še, da je med storitvami, ki se že danes obračunavajo zavarovalnici, tudi ta, ki bolniku omogoča uporabo telemedicinskih naprav. Na primarni ravni zdravstvene dejavnosti (storitve v splošnih ambulantah, dispanzerjih za otroke in šolarje) pa se telemedicinska storitev, to je telefonski ali elektronski posvet med zdravnikom in bolnikom, obravnava kot kratek obisk, zato morata biti v dokumentaciji zapisana datum in kratka vsebina telefonskega ali elektronskega posveta.
