Potem si nespretno poskuša nadeti kondom na svoj nabrekli penis, ki je, četudi so ga leta in steroidi načeli, še vedno videti velik kot manjša termovka, in ko se nato uleže na hrbet, ona pa spleza nanj, končno začneta. V ubeseditvi, skrajno težko bi temu rekli novinarski članek, približno polurnega posnetka žgečkljivih podrobnosti in priložnostnih »medmetov« kar ne zmanjka, v prvem stavku povzeto je še razmeroma dostojno. Vendar ni morebitna kršitev »javne morale« tisto, zaradi česar utegne eden najbolj znanih ameriških spletnih tabloidov Gawker plačati 140 milijonov dolarjev odškodnine, pač pa dejstvo, da imetnik otroške termovke ni kdor si bodi.
Ker radi gledamo
V opisu in objavljenem enominutnem izrezku iz posnetka namreč v glavni moški vlogi nastopa tudi pri nas zmerno znani nekdanji težkokategorni svetovni rokoborski (wrestling) prvak ter filmski zvezdnik predmestnih kinodvoran in televizijskih resničnostnih šovov Hulk Hogan, s krstnim imenom Terry Bollea. Pred dobrimi štirimi leti je Gawker namreč objavil posnetek enega od Hoganovih zasebnih posteljnih »dvobojev«, takrat z ženo njegovega dobrega prijatelja. Menda je bilo precej dolgočasno, toda ker nam je »splet olajšal voajerstvo, seks med slavnimi radi gledamo« (kot se je glasila Gawkerjeva napovedna utemeljitev objave izrezka in opisa celotnega posnetka).
Ker mi radi gledamo in zatorej klikamo, oni, Gawker in drugi spletni tabloidi služijo (z oglasi), medijska skorja je trda in negotova tudi zanje. In če bo odškodnina, ki jo je na prvi stopnji Hoganu dosodilo sodišče, bo te skorje za Gawker nemara celo zmanjkalo, saj mu po plačilu ne bo ostalo za pregovorni burek.
Kakšne posebne škode zaradi tega resda ne bi bilo, ima pa zgodba nekatere razsežnosti, zaradi katerih ob njej ne gre zgolj za klasične dileme, kaj smejo mediji, kje so meje zasebnosti (javnih ljudi), kaj je še pokrito s svobodo govora in podobno, pač pa načenja nekaj novih. Te je povzročilo predvsem dejstvo, da je Hoganovo pravdo oziroma njegove odvetnike financiral eden najbolj znanih tehnoloških investitorjev, med drugim soustanovitelj spletne plačilne storitve PayPal, Peter Thiel.
Osebno maščevanje
Temu za očitno vzorčno sodbo, ki je doletela Gawker, ni bilo žal desetih milijonov dolarjev, kolikor so stali odvetniki hollywoodske družbe Harder, Mirell & Abrams. Vendar Thiel pri tem ni imel v mislih »pravice za Hogana«, ampak lastno maščevanje (ki najbolj tekne postreženo hladno). Petdesetletni investitor iz Silicijeve doline, nekonvencionalni konservativni libertarec nemškega rodu, je po desetih letih Gawkerju vrnil, ker ga je ta svojčas »razkrinkal« kot geja.
Spolna usmeritev da je njegova zasebna stvar, se je takrat usajal Thiel. Vendar jih ni malo, ki v tem vidijo velik odmerek za tehnološko »sceno« tipičnega sprenevedanja. Thiel, denimo, je s svojim začetnim vložkom pol milijona dolarjev zelo veliko prispeval k temu, da je Facebook danes, kar je – pred javnostjo dobro zaščiteno podjetje, ki o poldrugi milijardi svojih uporabnikov ve skoraj vse in s tem dela denar. Tudi za Thiela, ki ima v njem po današnjih tečajih še vedno za več kot milijardo dolarjev delnic.
Jevgenij Morozov, eden najbolj znanih tehnosociologov, je v Guardianu ob tem zapisal, da je pravda glede Hoganove zasebnosti razgalila dvoličnost silicijevodolinskih mogočnežev: »V Thielovem idealnem svetu se naši podatki svobodno pretakajo in tehnološka podjetja jih lahko pobirajo, kakor jim ustreza. Če pa kdo vohlja po njihovem življenju, razkriva intimne podrobnosti in s tem služi, to nenadoma postane zločin proti človeštvu.« Morozov ob tem izraža upanje, da Gawker ni prihodnost »krasnega novega raziskovalnega novinarstva, na katerega vsi čakamo«.
Poleg tega, opozarjajo nekateri drugi, je primer Hogan-Gawker eden največjih doslej, v njem pa je posamični milijarder preprosto »kupil« sodno odškodnino od medija, ne da bi bil kdo pri tem podkupljen. Če bo to na prizivnem sodišču obstalo, bo pomembno vplivalo na sodno prakso ne le, ko bo šlo za medijske vdore v zasebnost, pač pa tudi širše. Na drugi strani odškodninske tožbe proti Gawkerju niso redkost, in ker Thiel, kot je konec prejšnjega tedna povedal sam, financira odvetnike še nekaterih njegovih tožnikov, spletni medijski družbi grozijo leta napornih pravd, med katerimi bi se lahko od njega odvrnili vsi investitorji. Čeprav zanika, da bi bil to njegov namen, Thiel, običajno financer rasti zagonskih podjetij, namerava Gawker, kot je videti, uničiti. or
