Vrtovi že rodijo prvi grah

Denimo iz Zambije, če sklepamo po doživetih izkušnjah. Največ ga sicer pridelajo v ZDA, Rusiji, na Kitajskem in v Indiji, ampak s čim vse morajo biti naphani krhki zeleni stroki, da brez težav prenesejo tako dolgo pot, najbrž niti ne želimo vedeti. Zgodovina trdi, da je grah starejšega izvora kot fižol, arheologi menijo, da so ga naši predniki uživali že pred nekaj tisočletji, njegova domovina pa je Azija. Obstajajo številne vrste graha, pri nas sta najbolj cenjena veliki rumeni grah z zelo tanko kožico in veliki zeleni grah, ki mu pravimo tudi sladki ali cukrar. Slednji je zelo primeren za konzerviranje oziroma vlaganje v kozarce. Grah vsebuje precej hranilnih snovi in veliko vitamina A ter celotno skupino vitaminov B. Vsebuje tudi pomembne minerale, železo, fosfor, kalij, magnezij in preostale elemente, zato ga strokovnjaki priporočajo še zlasti vegetarijancem, saj v prehranskem smislu uspešno nadomesti meso. Grah velja za vrtno zelenjavo z najvišjim deležem beljakovin, zato sodi tudi na seznam najprimernejših živil za športnike. Poleg tega vsebuje veliko vlaknin, kar ugodno vpliva na presnovo. Grah kuhamo čim krajši čas, sicer večina vitaminov propade, lahko pa zobljemo celo surovega. Zrna oluščimo iz strokov, jih operemo in dobro odcedimo. V dobro zaprtem loncu jih v majhni količini slane vode kuhamo največ nekaj minut, vsake toliko kakšno zrno poskusimo, da ga ne kuhamo predolgo. Vodo od kuhanja, če je ne potrebujemo takoj, prihranimo, denimo za zalivanje rižote, ohlajena pa tekne zoper žejo. V nasprotju s stročjim fižolom in mladim bobom, kjer pohrustamo zrnje in še mlad strok zraven, grahovega stroka praviloma ne uživamo, saj je občutno bolj nitast. Ena med Slovenci najbolj priljubljenih istrskih branjevk sicer vselej, ko proda sveženj grahovih strokov, rada pove, da je nekoč po televiziji gledala neke Japonce, ki so pripravljali prav grahove stroke, ampak po njenih izkušenih besedah to ne more biti kaj prida. Izluščeno zrnje graha lahko seveda uporabimo za razne omake, zelenjavne in mesne, grah segrejemo na maslu in ga ponudimo kot prilogo k ribam ali mesu, kuhan grah lahko pretlačimo v omako ali juho, pozimi ga konec koncev vmešamo tudi v tako staromodno in zagatno jed, kot je francoska solata. Cenjen pa je tudi v kombinaciji z rižem, mlado čebulo, koruzo, gobami in korenjem. Skupaj z beluši, ki gredo h koncu, korenjem ali šampinjoni je izredno okusna univerzalna priloga. Dobro se ujema z zelišči, kot so peteršilj, bazilika, meta, krebuljica, kreša in pehtran. In od kod grahu ime? Menda izvira iz staronemške besede giersch, od koder morda izvira tudi slovenski priimek Geršak (če že ne od besede graščak), ki bi v tem primeru pomenil enako kot Grahar ali Grahovec. O takšnih temah je prav prijetno razmišljati med dremežem po kosilu, ko smo se dobro najedli graha. In ker je ravno sezona nekaterih izjemnih delikates z vrta, lahko skuhamo izvrstno »mlado« juho po naslednjem receptu.