Zavarovalnice, ki ponujajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, so lani zdravstveni blagajni zaradi podražitev storitev namenile več kot leto prej. A za zdaj so pridobile le bilance bolnišnic, ki so dodatni denar porabile za pokrivanje minusa, ustvarjenega v preteklih kriznih letih, bolniki še ne. Tudi letos bo glavnina namenjena bolnišnicam, a tudi bolniki naj bi z dodatnimi pregledi in posegi le prišli na vrsto.
V krizi nabirale dobičke, zdaj škode rastejo
Največja zdravstvena zavarovalnica Vzajemna, pri kateri je imela lani dopolnilno zdravstveno zavarovanje sklenjena velika večina, natančneje 855.400 zavarovancev, kar je 1,2 odstotka več kot leto prej, je v letu 2015 obračunala za več kot 266,3 milijona evrov premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zavarovanci so za dopolnilno zavarovanje Vzajemni tako plačali 6,5 odstotka več kot leto prej, a omenjena rast je predvsem posledica vračila nekaj več kot 12 milijonov evrov zavarovancem decembra 2014, ko je Vzajemna zavarovancem, spomnimo, zaradi ustvarjenega dobička obračunala nižje premije. Škode dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja Vzajemne so na drugi strani lani znašale nekaj manj kot 250 milijonov evrov, kar pa je bilo za slabih 14 milijonov oziroma šest odstotkov več kot leto prej. Kot pojasnjujejo v letnem poročilu zavarovalnice, je povečanje odhodkov za škode tudi posledica dviga cen zdravstvenih storitev, ki so se lani povečale trikrat – januarja, julija in oktobra. A če jim je dvig cen lani povzročil večje stroške, jim je leto prej znižanje cen povzročilo za 4,2 odstotka manjše odhodke.
Dvig škod so zabeležili tudi v drugih dveh zavarovalnicah, ki ponujata dopolnilno zdravstveno zavarovanje, v Triglavu, Zdravstveni zavarovalnici in Adriatic Slovenici. V prvem so lani ustvarili 108 milijonov evrov čistih prihodkov od zavarovalnih premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, medtem ko so škode dosegle 93,7 milijona evrov. Kot ocenjujejo v Triglavu, so bile škode zaradi podražitev storitev v povprečju višje za 2,94 odstotka. V Adriatic Slovenici so obračunali za 98,8 milijona evrov premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, škod je bilo pa za 86,8 milijona evrov. »Povprečne škode so se v dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju v primerjavi z letom 2014 rahlo dvignile. Dvignile so se cene bolnišničnih storitev, zaradi dnevnih bolnišničnih obravnav se je povečal obseg specialistično ambulantnih storitev, na primarni ravni se je povišal obseg in tudi cene storitev, višje je bilo število nenujnih reševalnih prevozov s spremljevalcem, pri zdravilih pa niso bili več tako opazni vplivi terapevtskih skupin zdravil,« pojasnjujejo v Adriatic Slovenici.
Za obratovalne stroške lani 53 milijonov evrov
Zavarovalnice se, kot je znano, že vrsto let soočajo z napovedmi o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, najpogostejši argument pri tem pa se nanaša na domnevno visoke obratovalne stroške teh zavarovalnic, ki da bi se morale skupaj s premijami preliti v obubožano zdravstveno blagajno. V Adriatic Slovenici, kjer pojasnjujejo, da lani dobička z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem niso ustvarili, so za obratovalne stroške namenili 13,2 milijona evrov, kar znaša nekaj več kot 13 odstotkov pobranih premij. V Triglavu, Zdravstveni zavarovalnici so za obratovalne stroške namenili 12,2 milijona evrov oziroma nekaj več kot 11 odstotkov pobranih premij, v Vzajemni pa 27,6 milijona evrov ali 10,4 odstotka pobranih premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Obe zavarovalnici sta zabeležili dobiček na področju dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj, in sicer pri Triglavu nekaj več kot tri milijone evrov, v Vzajemni pa 900.000 evrov.
