Tempo pometanja slovenskih javnih financ pod vodstvom finančnega ministra Dušana Mramorja se tudi v prihodnjih letih ne bo zmanjšal. Vlada se je namreč seznanila s pripravo predloga za spremembo proračuna Slovenije za leto 2017 in pripravo predloga proračuna za leto 2018, ki nakazujeta nadaljevanje varčevanja in strmega zniževanja javnofinančnega primanjkljaja.
Najvišji obseg izdatkov proračuna za leto 2017 je določen pri 9,527 milijarde evrov, leto pozneje pa pri 9,573 milijarde evrov, kar je denimo še vedno le dobrih 220 milijonov evrov manj, kot so znašali izdatki lani. Javnofinančni primanjkljaj, ki naj bi letos upadel na 2,2 odstotka BDP, bo leta 2017 zdrsnil že do 1,7 odstotka BDP, leta 2018 pa na finančnem ministrstvu načrtujejo celo padec pod odstotek BDP, na okoli 377 milijonov evrov – to je več kot 14-krat manj kot leta 2013, ko smo sanirali banke.
Metodološka zmaga pomeni lažje nadaljevanje
Vlada bo predlagane spremembe za proračun prihodnjega leta in razrez po posameznih proračunskih uporabnikih – ki bo pripravljen do konca junija – obravnavala konec septembra. Rok za vložitev v državni zbor je 1. oktober. Poslanci državnega zbora bodo nato z odlokom določili največji obseg izdatkov proračuna, kar je novost v postopku priprave proračuna, ki jo določa lani sprejet zakon o fiskalnem pravilu.
Pri odločanju o predlaganih proračunih bodo imeli verjetno precej lažje delo, kot bi ga imeli v primeru, če Mramorju v Bruslju ne bi uspelo z opozorili o problematičnosti metodologije za določanje fiskalnega napora. Številke, ki so jih pridobili finančniki v evropski komisiji, so namreč pokazale, da bo slovensko gospodarstvo v prihodnjem letu pregreto, zaradi česar bi moralo finančno ministrstvo najti način za znižanje javnofinančnega primanjkljaja za eno odstotno točko ali približno 400 milijonov evrov. Mramorjeva »zmaga« v boju proti neustrezni metodologiji je Sloveniji prihranila okoli 160 milijonov evrov fiskalnega napora, saj mora primanjkljaj letno znižati »le« za 0,6 odstotne točke.
Težka naloga
Zniževanje primanjkljaja za 0,6 odstotka pomeni, da mora Slovenija do leta 2020 vsako leto privarčevati okoli 240 milijonov evrov. To bo zagotovo zahtevna naloga, še posebej če upoštevamo znižanje ocene o gospodarski rasti, napovedi delodajalcev o upočasnjevanju izvoza, zahteve javnih uslužbencev po odpravi preostalih varčevalnih ukrepov in precej slab davčni izplen v letošnjih prvih štirih mesecih, ki je celo za 25 milijonov evrov nižji kot v enakem obdobju lani.
Čeprav so na finančnem ministrstvu glede uresničitve zavez optimistični, pa je v ospredju še naprej skrajna previdnost. Zahteve gospodarstva po korenitejši davčni reformi, ki bi jo omogočilo drastično znižanje javne porabe, so zavrnili, saj bi po njihovem mnenju s tem onemogočili gospodarsko rast. Namesto 330 milijonov evrov vrednega znižanja davkov, ki ga na račun prihrankov v javnem sektorju zahteva Gospodarska zbornica Slovenije, bo tako finančni okvir novega »davčnega prestrukturiranja« še naprej pri okoli 100 milijonih evrov.
Odprava 50-odstotnega dohodninskega razreda
Po dveh krogih pogovorov z delodajalci in sindikati ostaja enak tudi že nekaj časa znan osnovni model. Stroške dela bodo na ministrstvu razbremenili s spremembo dohodninske lestvice, ki bi zajela zaposlene z 1,6-kratnikom povprečne plače, in razbremenitvijo nagrad. Pri dohodnini bi poleg sedanjih dohodninskih razredov s 16-, 27- in 41-odstotno stopnjo uvedli dodaten dohodninski razred s 34-odstotno obdavčitvijo, najvišji razred pa bi s 50 znižali na bolj »konkurenčnih« 47 odstotkov. Ali in za koliko se bodo ob tem spremenili pragovi med razredi, še ni jasno. Nagrade za uspešnost, torej božičnice in trinajste plače, bi se po novem obravnavale podobno kot regres, torej tako, da se ne bi več vštevale v dohodnino in da bi se od njih plačevali le prispevki.
Izpad prihodkov nameravajo na ministrstvu nadomestiti s povišanjem stopnje davka od dohodkov pravnih oseb za dve odstotni točki, od česar si obetajo dodatnih 60 milijonov evrov – preostalih 40 milijonov naj bi dobili s povečanjem učinkovitosti pobiranja davkov in z administrativnimi razbremenitvami pri davčnem postopku.
Finančno ministrstvo bo končni predlog davčnega prestrukturiranja pripravilo v začetku prihodnjega meseca, državni zbor pa naj bi ga obravnaval jeseni. Spremembe davčne zakonodaje bodo začele veljati z novim letom.
Komentara 18
