Les: Strateška dobrina in razvojna priložnost

Samozavestno v prestolnici oblikovanja

Sodeč po nekaterih okrepljenih dejavnostih za to poklicanih akterjev bi temu lahko pritrdili. Prav te dni (od 19. maja do 17. junija) namreč poteka enomesečna razstava slovenskega industrijskega oblikovanja Slovenia Design Showroom 2016 v Milanu. Na njej italijanski javnosti svoje izdelke predstavlja 20 slovenskih oblikovalcev in podjetij iz lesne, pohištvene in z interjerjem povezanih dejavnosti, med katerimi jih polovica že trži svoje izdelke in storitve na italijanskem trgu, polovica pa jih to pot še išče. Izdelki, ki v Milanu predstavljajo slovensko oblikovanje, so različni, večini pa sta skupna uporaba lesa in inovativni pristop.

Razstavo organizirata javna agencija SPIRIT Slovenija in ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije, Lesarskim grozdom, ministrstvom za zunanje zadeve, generalnim konzulatom v Trstu, Gospodarskim uradom Milano, STO Milano in italijanskimi partnerji. V času razstave bo poslovna delegacija organizirala B2B srečanja za iskanje novih poslovnih priložnosti in okroglo mizo (8. junija) Dizajn, arhitektura in industrija, ki bo temeljila na interaktivni diskusiji o slovenskem prostoru oblikovanja, zgodbah o uspehu in možnostih sodelovanja.

Najhitreje rastoča panoga

Še pred odhodom v Milano je Aleš Cantarutti, državni sekretar na MGRT, poudaril, da je internacionalizacija gospodarstva med prednostnimi nalogami ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. »Za uresničitev tega cilja je Vlada RS že lani sprejela program spodbujanja internacionalizacije za obdobje 2015–2020. Ukrepe, predvidene v tem programu, pospešeno izvajamo v sodelovanju z agencijo SPIRIT Slovenija. Letos bodo ti ukrepi podprti s sredstvi v višini 3.800.000 evrov. Javni razpisi bodo objavljeni v kratkem in verjamem, da bodo podjetja te možnosti in spodbude učinkovito izkoristila.«

Da se je odnos države do lesne industrije v zadnjem času spremenil, potrjuje lani ustanovljeni direktorat za lesarstvo, ki ga vodi Jože Prikeržnik: »Vizija našega direktorata je, da bo slovenska lesna industrija postala ena najhitreje rastočih panog v Sloveniji.« Povedal je, da sta v pripravi tudi javna razpisa iz strukturnih sredstev, in sicer spodbude za rast podjetij na področju rabe lesa in za spodbujanje in uvajanje novih izdelkov in storitev na področju predelave lesa. V tujino tako naj ne bi več izvažali le hlodovine, temveč predvsem izdelke z visoko dodano vrednostjo, ki vsebujejo slovensko znanje, in uspešno tržili svoje izdelke pod lastno blagovno znamko.

Prvi konkretnejši korak h grajenju prepoznavnosti slovenskega oblikovanja kot celote na tujih trgih je bil storjen že lani, s skupno predstavitvijo devetih slovenskih podjetij na sejmu 100 % Design v Londonu pod okriljem agencije SPIRIT Slovenija, ki jo kot vršilec dolžnosti direktorja vodi mag. Gorazd Mihelič. Na podlagi pozitivnih izkušenj tudi z organizacijo in izpeljavo slovenskega nastopa na svetovni razstavi EXPO Milano 2015 in uspešno izvedenih številnih dnevov dobaviteljev je agencija letos začela usmerjeno in sistematično pobudo za večjo porabo lesa in ustvarjanje trga za lesne proizvode in storitve v Sloveniji in tujini.

Kreativni tiri

Del teh aktivnosti so tudi delavnice Kreativni tiri, ki so plod dobrega sodelovanja med SPIRIT Slovenija, MGRT, Kreativnim centrom za les in Društvom inženirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana. »V okviru štirih delavnic prenosa znanja pričakujemo, da se bodo krepili predvsem tisti projekti in nastopi, ki kažejo možnost največjega doseganja dodane vrednosti na tujih trgih,« pravi Petra Drobne, vodja projektov s področja lesarstva na SPIRIT Slovenija. Na prvi taki delavnici v Mestu oblikovanja Slovenija v začetku maja so svoje izkušnje predstavili proizvajalci lesenih montažnih hiš in stavbnega pohištva, ki svoje izdelke pod lastno blagovno znamko uspešno tržijo na tujih trgih. Namen delavnice je bil podjetjem na praktičen način približati načrtovanje sejemskega nastopa kot pomembnega promocijskega orodja in obenem velike naložbe, ki je tako organizacijsko kot finančno precejšen zalogaj za podjetje.

Prepoznavno slovensko podjetje za gradnjo pasivnih montažnih hiš Lumar ima veliko izkušenj z avstrijskim trgom in avstrijskim poslovnim okoljem. Vendar pa je vstop na ta trg, zaradi tamkajšnjega specifičnega načina prodaje, ki poteka skoraj izključno prek centrov vzorčnih hiš, za podjetje kapitalsko zelo zahtevno. »Proizvajalci lesenih montažnih objektov se v tujini ne znamo predstavljati, predvsem pa se ne znamo povezovati. Manjka nam tudi več sredstev za boljšo predstavitev. Zato je tu podpora agencije SPIRIT Slovenija oziroma države zelo dobrodošla pomoč,« je izpostavil Marko Lukić, direktor podjetja Lumar IG. Avstrija je zahteven trg, predvsem na področju gradbeništva, kjer obstaja kar 22.000 normativov. »Priporočam vstop prek avstrijskega poslovnega partnerja, ne samostojno. Slovenska podjetja tujih trgov ne moremo preplaviti s količino, zato moramo delati na kakovosti,« je pojasnil Bogdan Božac, direktor podjetja Marles hiše Maribor.

Pomen lokacije razstavnega prostora

Tudi za podjetje M Sora, ki velja za vodilnega proizvajalca stavbnega pohištva v Sloveniji, je glavni izvozni trg Avstrija. V tujini prodajajo sami, brez posrednika, saj ti zahtevajo prevelike provizije, poleg tega pa tudi nimajo njihovega znanja. »Sejmi se nam dobro obrestujejo. Zelo pomembna je lokacija razstavnega prostora na sejmu, predvsem za manjša podjetja,« je povedala mag. Neja Rupnik, direktorica mizarstva v družbi M Sora. Podjetje Melu mizarstvo je specializirano za izdelavo notranjih masivnih vrat. Sami v tujino prodajo okoli 90 do 95 odstotkov svoje proizvodnje. Po besedah direktorja Alojza Selišnika »vrata niso več klasično stavbno pohištvo, temveč so neka vez med stavbo in pohištvom. Zaradi tega je potrebna tudi drugačna promocija tovrstnih izdelkov. Za nas razstavljajo naši kupci, prisegamo na osebni pristop pri prodaji.«

Petino svoje proizvodnje prodajo na tujih trgih, pretežno na Hrvaškem, tudi v podjetju Alfa Natura, ki se ukvarja z gradnjo montažnih objektov iz masivne križno lepljene lesene konstrukcije. Tudi direktor Matevž Vrhovnik je med drugim poudaril: »Lokacija razstavnega prostora na sejmu je izjemnega pomena,« in dodal: »Kar zadeva vstop na tuji trg, so arhitekti najboljši kanal za prodajo v tujini in tisti, ki odpirajo vrata do novih strank.« Naslednja delavnica Kreativni tiri 02 bo v Mestu oblikovanja Slovenija 21. junija na temo bivalnega pohištva in repromaterialov. (ku)