Kladiva so odzvanjala pod gorami in sobotno srečanje kovačev Slovenije se je v slikovitem okolju ob Planšarskem jezeru spremenilo v prijetno druženje z obiskovalci, ki že po tradiciji Jezersko obiskujejo ob koncih tedna. Kot vedno je bilo veliko kolesarjev in motoristov, kovače pa so prišli pogledat od blizu in daleč. »Iz Avstrije sva, stanujeva blizu čez mejo. Navdušena sva nad Jezerskim, kovači pa so res pravi mojstri,« sta nam povedala zakonca iz okolice Celovca.
Prvo srečanje pomeni uspeh
Iz Železne Kaple je čez mejo prišel tudi kovač Peter Dolinšek, ki kovaško znanje pokaže v njihovem muzeju. »Medve sva si z mojstrovo pomočjo kar sami naredili prstana,« sta se pohvalili Nataša in Lara Globočnik. Kovaški izdelki so seveda našli tudi kupce. »Sem študent gradbeništva, a uživam v oblikovanju kovine. Naredim marsikaj za okras in tudi uporabne stvari,« je povedal Nejc Podjed iz Potoč pri Preddvoru. Njegov kovinski orel je bil res nekaj posebnega.
»Mislim, da je prvo srečanje za vse nas uspeh. Pobudnik je bil kovač iz Cerkelj Janez Globočnik, gostinec Milan Milošič pa je povabil k jezeru. Prišli so slovenski kovači, pa tudi iz Avstrije in Italije. Naša vloga je, da skušamo stare obrti in znanja ohraniti,« je bila zadovoljna Danijela Žagar iz območne obrtno-podjetniške zbornice v Kranju. Poskrbeli so tudi za spremljevalni program.
Zgodnje spoznavanje redkih poklicev
Med obiskovalci pa smo srečali tudi ravnateljico OŠ Orehek v Kranju Ivko Sodnik: »Sem smo povabili starše in naše šolarje, da v živo vidijo kovaško obrt. Prav je, da jih že v osnovni šoli seznanimo tudi s poklici, ki niso tako pogosti.« Čeprav je bilo to že pred mnogimi leti, se Alojz Vrbnjak spominja, da je za kladivo prijel v četrtem razredu: »Kot otrok sem se odločil, vztrajam že 35 let. Trdo delo je to in malo občutka moraš imeti,« je prepričan najstarejši, 58-letni udeleženec srečanja kovačev iz Peker.
»Tako sem navdušen, da bom skušal poiskati kak lep izdelek in ga bom kupil, vsaj za spomin,« je dejal pevec Stane Vidmar, ki je prišel s psom na svež zrak, ki na Jezersko že od nekdaj privablja številne obiskovalce, navdušene nad lepo naravo. Take prireditve (po pravilu se srečajo enkrat na leto tudi na Ovčarskem balu) pa so vedno popestritev dogajanja: »Mislim, da je ideja lepo uspela. Všeč mi je, da mladi primejo za kladivo, tudi moj sin Nejc to že počne. Pri nas je tradicija res dolga, kovaštvo gre iz roda v rod. Pravi mojster mora tudi konja še vedno znati podkovati. In preživeti se da, ker ljudje znajo ceniti lep, zahteven izdelek,« je dodal pobudnik srečanja kovačev Janez Globočnik. Vsi po vrsti so obiskovalce navduševali z izdelki, ki so nastajali pred njihovimi očmi. No, nekateri izdelki spretnih mojstrov pa so vidni drugod – kovači iz Stare Cerkve na Kočevskem so tako sodelovali tudi pri novem Aljaževem stolpu.
Med kovači vse več mladih
Sicer pa že po tradiciji ljudje pri kovanih izdelkih najraje posegamo po ograjah, podkve za srečo pa so tudi vedno »posetnice« kovačev. Razveseljivo je, da smo na Jezerskem ob uveljavljenih mojstrih srečali tudi veliko mladih, ki primejo kladivo v roke in iz žarečega železa kujejo tudi svojo prihodnost.
»Veseli smo odziva kovačev, obiskovalcev – gre tudi za povezavo turizma in obrti,« je v pozdravu navzočim dejal predsednik kranjske obrtne zbornice Ludvik Kavčič. In če je na prvo srečanje prišla morda četrtina tistih, ki nadaljujejo izročilo kovaštva pri nas, je to dober obet za novo prireditev na Jezerskem tudi v prihodnje.
