Vlada je potrdila strategijo ohranjanja in trajnostnega upravljanja risa, s čimer naj bi bil narejen pomemben korak k ohranitvi te največje evropske mačke v slovenskih gozdovih. »Sam dokument še ne bo rešil risa, ki je pred vnovičnim izumrtjem, je pa ključna podlaga za vse aktivnosti, ki so nujno potrebne, če želimo ohraniti to vrsto v Sloveniji,« je povedal dr. Miha Krofel z oddelka za gozdarstvo na ljubljanski biotehniški fakulteti, ki je tudi eden od soavtorjev strategije.
Naši risi so vsi bratje in sestre
Stroka meni, da pri nas živi le še 10 do 15 odraslih risov, česar pa ni mogoče z gotovostjo potrditi, saj sistematičnih monitoringov doslej niso izvajali. Še bolj skrb vzbujajoče pa je, da je trend v zadnjih 20 letih izrazito negativen, saj je na nekaterih območjih v Sloveniji ris v tem obdobju že popolnoma izumrl – na primer v večini alpske regije. Vzroki za pogin risov so bolezni, ki se po ugotovitvah strokovnjakov pojavljajo predvsem zaradi izredno visoke stopnje parjenja v sorodstvu.
To se dogaja, ker slovenska populacija risov izvira iz samo šestih risov, doseljenih leta 1973 iz Slovaške, in ker nima povezave s prav tako ogroženo južno balkansko populacijo, niti z alpsko ali karpatsko. »Med ukrepi, opredeljenimi v strategiji, je ključen zlasti ukrep doselitve nekaj risov iz druge populacije, tako da slovenskim preživelim risom omogočijo, da se parijo s partnerji, s katerimi niso v bližnjem sorodstvu. Danes so si namreč vsi risi v dinarski populaciji genetsko zelo podobni – kot če bi bili na genetskem nivoju vsi bratje in sestre –, kar vodi v resne zdravstvene težave. Po nekaterih ocenah imajo mladiči naših risov kar 70 odstotkov manjšo verjetnost preživetja od risov iz zdravih populacij. Brez ukrepa doselitve zelo verjetno naša populacija dolgoročno nima možnosti preživetja,« je pojasnil dr. Krofel.
Spomnimo, da je bilo v zadnjih letih že nekaj pobud za dodatno naselitev risa v Sloveniji – nazadnje je Zavod za gozdove Slovenije pred tremi leti pripravil urgenten reševalni projekt, v okviru katerega bi v Švici brezplačno odlovili štiri rise in jih naselili v kočevskih gozdovih, a je ministrstvo za okolje prižgalo rdečo luč, češ da nimamo strategije. Zdaj jo imamo in po mnenju dr. Krofla je ravno s tem dokumentom tlakovana pot za izvedbo takšnih projektov.
V sedmih letih naj bi doselili štirinajst živali
A doselitev sveže risje krvi v slovenske gozdove bo v veliki meri odvisna od uspešnosti prijave evropskega projekta Life Lynx, v katerem naj bi poleg Slovenije sodelovale še Italija, Hrvaška, Romunija in Slovaška. Lani je podoben projekt evropska komisija zavrnila, letos pa ga bodo omenjene države ponovno prijavile v sicer nekoliko zmanjšanem obsegu. Rise naj bi odlovili v Romuniji in na Slovaškem, naselili pa naj bi jih na Kočevskem, Menišiji, Jelovici in še kje.
»Če bo evropska komisija odobrila financiranje projekta, se bodo vse aktivnosti, vključno z monitoringom in pripravami na doselitev, začele izvajati predvidoma prihodnje poletje,« je povedal dr. Krofel. A priprave ne bodo mačji kašelj, je poudaril sogovornik, saj bi se v nasprotnem primeru akcija na horuk kaj lahko končala z več negativnimi kot pozitivnimi posledicami. »V današnjem času so tudi mednarodni standardi za izvedbo preselitev živali precej drugačni od tistih v času ponovne naselitve risa v Sloveniji leta 1973 – takrat je bilo dejansko vse bolj na nivoju 'ujemi, prepelji, izpusti'. Danes ne gre več tako, zato je za izvedbo takšnega projekta potrebnega precej več napora in usklajevanj,« je sklenil dr. Krofel.
Če bo Bruselj prižgal zeleno luč, bodo v sedmih letih, kolikor naj bi trajal projekt Life Lynx, v Slovenijo in na Hrvaško postopoma doselili 14 živali. Projekt naj bi sofinanciralo tudi ministrstvo za okolje in prostor, stroški celotne operacije pa za zdaj še niso znani.
