Novogoriški župan Matej Arčon je konec lanskega leta dobil od občinskega sveta nalogo, da začne uvajati participativni proračun. Pobudniki tovrstne demokracije, zbrani v listi Goriška.si, so razočarani, da se v pol leta ni zgodilo nič. Medtem pa Novo Gorico po desni prehitevajo sosednje občine.
»Župan se že pol leta izogiba sprožitvi postopka za pripravo in uvedbo participativnega proračuna, ki bi občankam in občanom omogočal neposredno odločanje o porabi dela proračunskih sredstev,« pravijo v listi in na podlagi tega sklepajo, da županu ni do uvedbe večje preglednosti in soodločanja ljudi pri porabi proračunskega denarja. Listo Goriška.si – vodi jo Luka Manojlović, protikandidat Arčona na zadnjih županskih volitvah – je ob tem najbolj zmotila odločitev župana, da bo spremembe pripravil na predlog občinske uprave in ne svetniških skupin. »Izključitev mestnega sveta pri uresničevanju pobude o neposrednem odločanju občank in občanov o proračunu bo ogrozila kakovost priprave in izvedbe tega sistema, saj imajo v primerjavi z občinskim uradništvom mestni svetniki mnogo več izkušenj s terena tako v mestu kot na podeželju,« so zaskrbljeni v opoziciji.
»Upam, da se je listi Goriška.si pri tem zareklo,« pa odgovarja župan in brani svoje uradnike, da nimajo stika z razmerami na terenu. »Participativnega proračuna smo se lotili nekoliko drugače kakor preostale občine. Lotili smo se ga premišljeno in daleč od tega, da bi koga izključevali. Priprava in izvedba proračuna sta v domeni župana, direktorice in občinske uprave. O tem se pogovarjamo vsak ponedeljek na rednemu kolegiju,« na očitke, da se nič ne dogaja, odgovarja župan. »Preveč odprta vrata za pripravo participativnega proračuna lahko pripeljejo do nekonstruktivnih predlogov. Lahko nastanejo predlogi, ki jih fizično ne bo mogoče uresničiti. Sredstva želimo usmeriti ciljno. Naše usmeritve in želje gredo v smeri zelenih vsebin, torej parkovnih ureditev, otroških igrišč, kolesarskih povezav...« odločitev o premišljenem uvajanju utemeljuje župan. S trditvijo, da preveč odprte možnosti niso dobre, odgovarja tudi na vprašanje, ali bomo po tako usmerjenem zbiranju predlogov občanov lahko sploh še govorili o participativnem proračunu.
Neposredna demokracija odločanja o delu občinskega proračuna bo po Arčonovih zagotovilih prve obrise dobila že v prihodnjem proračunskem letu. Ali jo bodo poskusno vpeljali samo na območju katere izmed krajevnih skupnosti ali širšem območju občine, ostaja še neodgovorjeno vprašanje. Prav tako tudi to, kolikšen del proračuna bodo občanom prepustili na izbiro. Bolj ali manj jasno je le, da ne bo šlo za velike vsote.
