Krkino ščitenje krivo za nižji dobiček

V preteklem tednu smo z zanimanjem spremljali objavo četrtletnih rezultatov poslovanja novomeške Krke. Največ pozornosti je bilo seveda usmerjene v valutna tveganja, kjer je imela Krka v preteklih letih ogromne izgube. Če se spomnimo – v preteklih letih je bilo stališče Krke, da se valutno do rublja in drugih valut, v katerih prejema prihodke, ne bo ščitila. Razlog za to je bil, da ni ustreznih instrumentov za kaj takega oziroma so ti zelo dragi, kar posledično zmanjšuje interes po strategiji valutnega ščitenja. V skrajni situaciji lahko seveda strošek ščitenja preseže koristi od take aktivnosti in rezultat je negativen. V zadnjih kvartalih se je očitno uprava Krke odločila za drugačno strategijo in so začeli valutno ščititi prihodke, ki niso v evrih. Skupno so se Krki prihodki povišali za štiri odstotke, kljub temu pa je čisti dobiček upadel za 27 odstotkov, na 40 milijonov evrov. Če gledamo samo količinsko rast prodaje, je bila ta za več kot 12 odstotkov višja kot v enakem obdobju v lanskem letu, iz česar se da sklepati, da so na eni strani prisotni močni cenovni pritiski na marže s strani kupcev in seveda vedno hujša konkurenca farmacevtske industrije. Dodatno so seveda prisotna še valutna nihanja, ki lahko zmanjšujejo ali povišajo prihodke v evrih, in v zadnjem času tudi neto pozicija izvedenih finančnih instrumentov, ki jih je Krka uporabila za ščitenje.