Kdor je v zadnjih tednih ošvrknil stavnice, ob predvčerajšnjem ogledu polfinala Pesmi Evrovizije, na katerem je nastopilo 18 držav, ni bil presenečen nad izidom. Finale so si pripele Rusija, Hrvaška, Nizozemska, Armenija, Avstrija, Azerbajdžan, Ciper, Češka, Madžarska in Malta, malo pa je brez dvoma pomagal tudi njihov vizualni nastop.
Vsak ima svoje zmage
Ta je pri največjem letošnjem favoritu za zmago, ruskem pop zvezdniku Sergeju Lazarevu, pravzaprav zasenčil samo pesem, kar v primeru njegove techno balade You Are The Only One niti ni tako slabo. Impresivna videoprojekcija oziroma koreografija in scenografija, v kateri nekdanji član najstniške skupine Neposedy in fantovskega banda Smash!! navidezno premaguje zakone gravitacije, sta iz povprečne pop pesmi naredili šov, v katerem glasba postane ozadje. Dobre tri minute dolg nastop tako ni ostal v spominu po rusko naglašeni angleščini in ponavljajočih se frazah »ti si edina«, »grmenje in strele«, ampak po skakljanju Lazareva v zraku, pri katerem se predvčerajšnjim, ko je šlo zares, ni niti spotaknil, kot se mu je zgodilo na eni od minulih vaj.
»Vesel sem, da smo prišli v finale. Šov je bil neverjeten. Če sem pošten, sem bil živčen, zdaj pa sem samo srečen,« je po uvrstitvi v finale skromno izjavil Rus, ki skrivoma verjetno že sestavlja zahvalni govor za finalni sobotni večer. Zmaga je Rusiji, ki so ji prvo mesto lani pred nosom speljali Švedi, skoraj zagotovljena, bi si upali reči pogumnejši, zato se pričakovanja matere domovine zagotovo niso ustavila le pri uvrstitvi Lazareva v finale. Kar bi bila, naj dodamo, zmaga za marsikatero od drugih držav. Denimo Češko, ki to, da se ji je uspelo uvrstiti v finale, opisuje celo za zgodovinski trenutek. No, tako je ob svojem uspehu vsaj dejala pevka Gabriela Gunickova, ki se ji sodržavljani lahko zahvalijo za prvi preboj Češke v finalni večer od leta 2004, torej po dolgih 16 letih čakanja.
Na oder z ognjemetom Skupine Laško
Kot kažejo stavnice, se bomo do naslednjega leta, kar zadeva uvrstitev v finale, morali načakati Slovenci. Če se nam bo danes uspelo prebiti med drugih deset polfinalistk, bo čudež, se šušlja. Trenutno se gibljemo na repu 18 držav drugega polfinala, za tretje mesto od zadaj pa tekmujemo z Albanijo. Naši ManuElli in njeni pesmi Blue and Red bo težko pomagal menda 10.000 evrov vreden ognjemet, pirotehnični vrhunec v zadnjih 30 sekundah njenega nastopa, ki ga je sponzorirala pivovarska Skupina Laško. ManuElla na odru sicer ne bo plesala, ampak si bo pomagala z naučenimi kretnjami, bo pa zato menda z njo na odru znova plesalec Anže Škrube, ob njem pa še danski akrobat in član tria No Limits Acrobatics Jannik Baltzer Hattel, ki je v svoji karieri nastopil v številnih televizijskih oddajah.
»Letošnja skladba Slovenije je v primerjavi z lansko bolj tradicionalna, bolj klasična, produkcijsko in izvedbeno manj sodobna. Je tudi manj izstopajoča. Vsaj kolikor mi je uspelo slišati nekatere druge skladbe in poslušati mnenja komentatorjev, se zdi, da je to letos očitno trend. To, da se namiguje, da je ManuEllina pesem plagiat oziroma preveč podobna svetovno znani uspešnici, je sekundarnega pomena, saj je Evrovizija kolaž lepljenk, kopij in reciklaže,« našo predstavnico ocenjuje Izak Košir, ki je bil na Evrosongu član slovenske žirije leta 2014, ko je Slovenijo zastopala Tinkara Kovač, zmagala pa je Avstrijka Conchita Wurst.
Evrovizija je šov, glasba le del njega
Košir po ogledu prvega polfinala ne opaža izrazitih skladb, ki bi izstopale v dobrem ali slabem smislu, zato ne bi izpostavljal nobene. »Vse skupaj je zelo medlo, vedno bolj se kopira in vedno bolj se poskuša umetno ustvariti neki hit. Vsako leto je tudi več globalnega vpliva, žanri, značilni za posamezne države, pa izginjajo. Če ne bi bil v tem poklicu, se z gledanjem Evrovizije ne bi več mučil,« opisuje svoj pogled na največji evropski glasbeni šov, ki si ga je lani ogledalo približno 200 milijonov ljudi, skeptičen pa je tudi do stavnic: »Stavnice zmagovalce pravilno napovedujejo zgolj takrat, ko je favorit res močan. Dober primer je bila morda Nemka Lena. Če pa je tako kot letos in lani, je to zgolj loterija, kot vsako drugo kockanje. Stavnice so bolj za to, da mediji lahko ugibajo o zmagovalcih in da se med oboževalci ustvarja vzdušje nekakšne športne tekme. Vse to je del šova, kar Evrovizija pač je – šov, glasba je zgolj njegov del. Ravno toliko kot kostumografija in scenografija.«
Če upoštevamo Koširja, tako še ni vse izgubljeno niti za Slovenijo, v najslabšem primeru pa še vedno lahko razpotegnemo simpatije malo čez mejo. Recimo do sosede Hrvaške, za katero poje Nina Kraljić, ki si je finale pripela predvčerajšnjim.
