»Pot do cilja tretje etape je bila desetkilometrski križev pot. Če ne bi imel zraven podpore klubskega kolega iz LottoNL-Jumbo, ne vem, kako bi končal. Ko tipkam, sem pokrit z ledom, da mi blaži bolečine v kolenu in bokih. Razmišljam – en dan že skoraj v rožnati majici, drugi dan na tleh. Kolesarstvo je šport, kjer si velikokrat poražen in na tleh, dobesedno na asfaltu, a se držim kitajskega pregovora, ki pravi, da je veličina v tem, da se vedno pobereš, in ne v tem, da nikoli ne padeš,« je Primož Roglič kljub hudemu padcu nanizal razsežnosti občutkov po koncu nizozemske sanjske uverture na italijanskem Giru. V objavi na svojem blogu (primozroglic.com) »50 odtenkov rožnate« ni izgubil optimizma in življenjske filozofije. Včerajšnji dan, namenjen počitku, v bistvu pa selitvi organizacijske karavane na podplat italijanskega škornja v Catanzaro, je tako nalašč zanj, da si vsaj malo telesno opomore.
Misel na rožnato majico bo ostala še dolgo
Misel na to, kako blizu je bil rožnati majici, ki je dana le redkim, bo ostala še dolgo. »Stotinka je tako malo, a vendar je bil Tom (Dumoulin) v rožnati. No, če sem iskren, niti ne vem, ali gre ta barva k očem,« se je pošalil o trenutkih, za katere je dejal, da so mu v čast, da jih doživlja. Že ob trasi današnje etape lahko malo zavzdihne. Z nekaj krajšimi strmimi vzponi je dovolj selektivna, da bo majica z dosedanjim vodilnim Marcelom Kittlom znova zamenjala lastnika. Verjetno bo znova na ramenih Toma Dumoulina. Brez padca čez krmilo v robnik, ko se ni mogel izogniti padcu kolesarjev pred njim, in sedmih minut zaostanka, bi bil naslednji kandidat v vrsti, tako pa mu ostane osnovni pristop. Pomoč kapetanu Stevenu Kruijswijku in lov na etapno zmago v vseh gorskih etapah in na obeh nedeljskih kronometrih. V vseh pogledih bo še kako vroč kandidat.
Teoretično na Nizozemskem ni imel nikakršnih možnosti, da bi slekel Dumoulina, ne da bi imel ta smolo. V Sloveniji je bilo kar nekaj očitkov na strategijo nizozemske ekipe, da ne verjamejo v sposobnosti »Rogle« in taktike niso prilagodili njemu v lovu na rožnato. A te možnosti orla iz Kisovca so bile zgolj podobne glavnemu zadetku na LottoNL. Med poznavalci kolesarstva je bila ta teorija nemogoča. Če bi bilo vsaj delček možnosti, bi se Nizozemci vsekakor prilagodili. Že pred leti je bil po izračunu dan v majici vodilnega na Giru v sponzorskem pogledu vreden več kot milijon evrov. Zdaj verjetno še več. Posebna nagrada za ekipo in Roglo, kot je tudi sam že posvojil kolesarski vzdevek, je bila rdeča majica v soboto, ne glede na to, da je bil po kolesarskih pravilih le nadomestni voznik. V nedeljo so v nizozemski ekipi slavili tudi majico najboljšega hribolazca Maartena Tjallingiia.
Danes priložnost za preostalo slovensko trojico
Vsaka dodatna pozornost šteje, še posebno če je to nizozemska ekipa na domačih cestah druge največje etapne dirke po svetu. Za tridnevno gostovanje Gira so Nizozemci odšteli 11,2 milijona evrov s točno določenimi deležniki od ministrstev, pokrajine, mest gostiteljev etap do zasebnih sponzorjev. Primerjava s slovensko skakalno Planico, kjer je Primož Roglič s hudim padcem marca 2007 sploh začel skok med medijske zvezde, ni niti primerljiva. Zagotovo pa je vsaj na Nizozemskem Roglič trenutno daleč najboljša promocija za Slovenijo. Če bi bil dan v rožnati, pa si razsežnosti ni mogoče predstavljati. V nobeni panogi ni tako velike razlike med zmagovalcem in drugim kot prav v kolesarstvu. Kakšna pa je razlika med nosilcem rožnate majice in drugim, je praktično opisal Grega Bole. »O Primožu me ni nihče nič vprašal. Vedo, da je bivši skakalec. Seveda sem še kako prepričan, da bi bilo milijonkrat drugače, če bi zmagal. No, saj res ni veliko manjkalo.«
Vsekakor pa ima že današnja etapa tak profil, da ima preostala slovenska trojica Luka Mezgec, Matej Mohorič in tudi Grega Bole znova možnosti, da opozori nase. Mezgec v opciji dobrega sprinta selekcionirane glavnine. Bole prav tako, če bo le okrevanje hitrejše. Mladi Mohorič pa v akciji s pobegom ali sprintom manjše skupine. Že v nedeljo je z desetim mestom v konkurenci najbolj uveljavljenih sprinterjev dokazal, da je tu lahko njegova velika niša.
